Avtomehanično vzdrževanje in popravila tovornih ter osebnih vozil

VPRAŠANJE
Spoštovani,

zanima nas če je potrebno pri oddaji dokumentacije priložiti potrjen in delno izpolnjen vzorec pogodbe. Pri pregledu pogodbe smo ugotovili da je v 24. členu - trajane pogodbe in odpovedno rok navedeno da se pogodba sklepa za obdobje od 1.11.2026 do 31.10.2026 oz za obdobje določeno v dokumentaciji javnega naročila, mislimo da je ta datum napačen.



ODGOVOR


Spoštovani, 

razpis je bil z odločitvijo ustavljen dne 8.10.2026, ker je sprememba merila preobsežen popravek, da bi ga lahko samo popravili na podlagi vprašanj.
Po preteku pritožbenega roka bomo objavili nov razpis.

Hvala za razumevanje

JEKO, d.o.o.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

novo vprašanje veznano na odgovore na vprašanja. Ste navedli, da bo naročnik upošteval vse pripombe in bo razpis umaknil. Ali to pomeni, da bo razpis kompletno umaknjen ali bo narejen samo popravek glede izračuna formule poti, ki vpliva na končno ceno in posledično na izbor najugodnejšega ponudnika?

ODGOVOR


Spoštovani, 

razpis je bil z odločitvijo ustavljen dne 8.10.2026, ker je sprememba merila preobsežen popravek, da bi ga lahko samo popravili na podlagi vprašanj.
Po preteku pritožbenega roka bomo objavili nov razpis.

Hvala za razumevanje

JEKO, d.o.o.

VPRAŠANJE
Menimo, da je **Sklop 13 oblikovan preširoko in vključuje med seboj tehnično zelo različna vozila in delovne stroje**, ki praviloma zahtevajo različna specializirana znanja, opremo, diagnostiko in servisne kapacitete.

V istem sklopu so namreč združeni osebna oziroma tovorna vozila Mercedes-Benz in Volkswagen, delovni stroj JCB, viličar, valjar Bomag, tovorno vozilo z dvigalom ter prikolica.

Ne vidimo tehničnega razloga, zakaj bi moral ponudnik, ki je usposobljen za servisiranje tovornih in lahkih gospodarskih vozil ter prikolic, hkrati obvezno zagotavljati tudi servisiranje gradbenega stroja JCB, viličarja in valjarja Bomag.

Takšna združitev po našem mnenju **neupravičeno omejuje konkurenco**, saj iz sodelovanja izključuje specializirane serviserje, ki so v celoti usposobljeni za posamezno skupino vozil oziroma strojev, vendar ne servisirajo vseh popolnoma različnih vrst opreme iz tega sklopa.

Prvi odstavek 73. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, kadar predmet naročila to dopušča in kadar to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti, naročilo razdeliti na ločene sklope ter s tem zagotoviti večjo dostopnost naročila gospodarskim subjektom.

Prosimo zato za obrazložitev, **zakaj so tako različne skupine vozil in delovnih strojev združene v en sam sklop**, in kakšna gospodarska oziroma tehnična prednost za naročnika izhaja iz takšne združitve.

Predlagamo, da naročnik Sklop 13 razdeli vsaj na:

- servisiranje cestnih vozil in prikolic ter
- servisiranje specialnih oziroma delovnih strojev (JCB, Bomag, viličar ipd.).

Menimo, da bi bila takšna delitev bolj logična glede na dejansko strukturo servisnega trga, omogočila bi sodelovanje več specializiranim ponudnikom ter posledično povečala konkurenco in možnost pridobitve ekonomsko ugodnejših ponudb.

ODGOVOR


VPRAŠANJE
Menimo, da je način upoštevanja oddaljenosti pri ocenjevanju ponudb nelogičen in ekonomsko neutemeljen.

Naročnik namreč strošek oddaljenosti ocenjuje tako, da ponujeno urno postavko izvajalca pomnoži s faktorjem oddaljenosti. Takšen način po našem mnenju ne odraža dejanskega dodatnega stroška, ki naročniku nastane zaradi bolj oddaljenega servisa.

Če je na primer urna postavka izvajalca 70 EUR, faktor oddaljenosti pa 2,00, se za potrebe ocenjevanja upošteva vrednost 140 EUR na uro. Vendar naročniku zaradi oddaljenosti ne nastane dodatnih 70 EUR stroška za vsako uro, ki jo mehanik porabi za popravilo vozila.

Strošek oddaljenosti je lahko povezan s prevozom vozila, številom voženj, kilometrino ali porabljenim časom za prevoz, ne more pa biti neposredno odvisen od cene urne postavke izvajalca in števila ur popravila.

Če dva izvajalca opravita enako popravilo v 10 urah, ne more biti dejanski strošek oddaljenosti avtomatično dvakrat višji samo zato, ker ima eden višjo urno postavko. Prav tako strošek prevoza vozila ne postane desetkrat višji zato, ker popravilo traja 10 ur namesto ene ure.

Zato menimo, da množenje celotne urne postavke s faktorjem oddaljenosti ni ustrezen način za oceno dejanskega stroška naročnika.

Če želi naročnik pri merilu upoštevati oddaljenost servisa, bi bilo po našem mnenju pravilneje upoštevati dejanski oziroma ocenjeni strošek prevoza vozila, na primer na podlagi kilometrov, časa prevoza ali pričakovanega števila obiskov servisa.

Prosimo zato za pojasnilo, na kakšni dejanski stroškovni podlagi temelji uporabljena formula in zakaj se oddaljenost upošteva z množenjem urne postavke izvajalca.

ODGOVOR


VPRAŠANJE
**Zadeva: Opozorilo na domnevno neskladnost merila »faktor oddaljenosti (F)« z ZJN-3 in zahteva za spremembo razpisne dokumentacije**

Spoštovani,

po pregledu razpisne dokumentacije za javno naročilo **»Avtomehanično vzdrževanje in popravila tovornih ter osebnih vozil«** opozarjamo na način vrednotenja ponudb v delu, ki se nanaša na tako imenovani **faktor oddaljenosti (F)**.

Prosimo, da naročnik predmetno vprašanje šteje tudi kot **izrecno opozorilo na očitano kršitev določb ZJN-3 v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN**.

Razpisna dokumentacija določa, da je merilo za izbor najnižja končna ponudbena cena in da cena predstavlja 100 % merila. Vendar se ponujena tehtana urna postavka ponudnika pred primerjavo pomnoži s faktorjem oddaljenosti, določenim glede na enosmerni čas vožnje od sedeža naročnika do servisne delavnice ponudnika:

0-5 minut: F = 1,00  
6-10 minut: F = 1,10  
11-30 minut: F = 1,25  
31-40 minut: F = 1,50  
41-60 minut: F = 1,75  
nad 60 minut: F = 2,00.

Menimo, da je tako oblikovano merilo **nesorazmerno, krajevno diskriminatorno in ne odraža dejanskih ekonomskih stroškov naročnika**, zato naročnika pozivamo k njegovi spremembi.

**1. Faktor oddaljenosti dejansko ni cena**

Čeprav je v dokumentaciji navedeno, da je cena merilo v višini 100 %, se dejanska ponujena urna postavka za potrebe ocenjevanja umetno povečuje glede na lokacijo servisne delavnice.

Ponudnik, ki ponudi dejansko urno postavko 70 EUR in se nahaja v neposredni bližini naročnika, je tako ocenjen z 70 EUR, ponudnik z enako dejansko ceno, ki je oddaljen več kot 60 minut, pa z 140 EUR.

Pri izvajanju pogodbe drugi ponudnik naročniku ne bo zaračunal 140 EUR, temveč dejansko ponujenih 70 EUR.

Gre torej za navidezno oziroma korekcijsko ceno, ki ne predstavlja dejanskega plačila naročnika, ampak v cenovno merilo vključuje še **geografsko lokacijo ponudnika**.

Vsebinsko zato ne gre več zgolj za merilo najnižje cene, temveč za kombinacijo cene in oddaljenosti ponudnika. Vpliv oddaljenosti pri tem ni določen z jasno in enotno utežjo, ampak je odvisen od strukture posameznega sklopa in deleža dela glede na rezervne dele.

**2. Faktor povzroča izrazito krajevno razlikovanje med ponudniki**

Sedmi člen ZJN-3 zahteva enakopravno obravnavo ponudnikov in naročniku posebej prepoveduje ustvarjanje okoliščin, ki pomenijo **krajevno diskriminacijo ponudnikov**.

V konkretnem primeru lahko servisna delavnica, ki je le nekaj minut bolj oddaljena, dobi bistveno slabšo oceno, čeprav ponuja popolnoma enako ali celo bistveno nižjo dejansko ceno in enako kakovost storitve.

Posebej problematični so skokoviti prehodi med posameznimi razredi.

Ponudnik, pri katerem Google Maps pokaže 60 minut vožnje, ima faktor 1,75. Ponudnik, pri katerem Google Maps pokaže 61 minut, pa faktor 2,00.

Zgolj **ena minuta razlike** tako povzroči približno **14,3-odstotno povečanje celotne primerjalne vrednosti dela**.

Podobno prehod iz 30 na 31 minut pomeni povečanje faktorja iz 1,25 na 1,50 oziroma kar 20-odstotno povečanje primerjalne vrednosti dela.

Takšni skoki po našem mnenju ne izkazujejo sorazmerne povezave med dejanskimi dodatnimi stroški naročnika in vplivom merila na izbor ponudnika.

**3. Faktor se uporablja na napačni ekonomski osnovi**

Morebitni strošek oddaljenosti nastane zaradi prevoza vozila oziroma porabljenega časa za posamezno pot do servisa in nazaj.

Ni pa ta strošek odvisen od števila ur, ki jih mehanik nato porabi za popravilo vozila.

Če je vozilo na servisu enkrat in popravilo traja eno uro ali deset ur, je razdalja do servisne delavnice v obeh primerih enaka. Po uporabljeni formuli pa je »strošek oddaljenosti« pri desetih urah dela desetkrat večji.

Zaradi tega množenje **vseh delovnih ur** s faktorjem oddaljenosti po našem mnenju nima ustrezne ekonomske povezave z dejanskim stroškom, ki ga želi naročnik z merilom upoštevati.

Tehnične specifikacije poleg tega določajo, da bo **naročnik zagotovil dostavo voznega vozila na servis ponudnika**, pri nevoznem vozilu pa se način dostave dogovori posebej. Terenske intervencije so prav tako urejene posebej.

Če želi naročnik pri izboru upoštevati lastne stroške prevoza vozil, jih je mogoče določiti bistveno bolj neposredno, objektivno in sorazmerno.

**4. Oddaljenost prav tako ne predstavlja dejanskega odzivnega časa izvajalca**

Razpisna dokumentacija že določa, da mora biti vozilo prevzeto v postopek popravila najpozneje v treh urah **od dostave vozila v delavnico izvajalca**.

To pomeni, da se zahtevani odzivni čas začne šteti po dostavi vozila in ni odvisen od tega, ali je servis od naročnika oddaljen 10, 40 ali 70 minut.

Če želi naročnik zagotoviti hitro odzivnost izvajalca, lahko zahteva konkreten maksimalni odzivni čas oziroma rok za intervencijo in njegovo spoštovanje zavaruje s pogodbenimi določili. Sama fizična oddaljenost servisne delavnice še ne dokazuje boljše odzivnosti izvajalca.

**5. Relevantna praksa Državne revizijske komisije**

Na to vprašanje je po našem mnenju neposredno relevantna odločitev Državne revizijske komisije **št. 018-034/2025 z dne 20. 5. 2025**.

V navedeni zadevi je naročnik kot merilo uporabil »odzivni čas - oddaljenost sedeža ponudnika od gradbišča«. Državna revizijska komisija je ugotovila, da lokacija ponudnika sama po sebi ne zagotavlja dejanske odzivnosti in da lahko ponudnike z različnimi lokacijami neupravičeno različno vrednoti, čeprav lahko zagotavljajo primerljivo dejansko odzivnost.

Državna revizijska komisija je takšno merilo razveljavila zaradi neskladnosti z 84. členom ZJN-3, načelom sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3 in načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3.

Prav tako je Državna revizijska komisija že v zadevi **018-082/2016** poudarila, da je oddaljenost sicer lahko ekonomsko relevantna okoliščina, vendar mora biti njen vpliv na izbor sorazmeren in ekonomsko utemeljen. V navedeni zadevi je ugotovila nesorazmernost merila, pri katerem je lahko relativno majhna razlika v oddaljenosti izničila zelo veliko razliko v dejanski ponudbeni ceni.

V predmetnem javnem naročilu je vpliv oddaljenosti še posebej izrazit, saj lahko faktor 2,00 **podvoji celotni delovni del primerjalne ponudbene cene**.

**6. Problem določanja časa z Google Maps**

Dodatno opozarjamo, da se faktor določa na podlagi časa vožnje po Google Maps.

Čas vožnje ni nespremenljiv podatek, ampak se lahko spreminja glede na čas meritve, prometne razmere, izbrano traso in druge nastavitve.

Ker lahko že ena minuta razlike povzroči prehod v drug razred in več kot desetodstotno spremembo primerjalne vrednosti dela, bi moral biti način ugotavljanja tega podatka najmanj popolnoma ponovljiv in vnaprej natančno določen.

Pri tako velikem vplivu posamezne minute na razvrstitev ponudnikov obstaja tudi vprašanje skladnosti z načelom transparentnosti in objektivne preverljivosti meril.

**7. Predlog spremembe**

Ne nasprotujemo temu, da naročnik pri izboru ekonomsko najugodnejše ponudbe upošteva **dejanske stroške**, ki mu nastanejo zaradi prevoza vozil.

Menimo pa, da mora biti tak strošek upoštevan neposredno in sorazmerno.

Naročnik bi lahko na primer določil pričakovano število prevozov vozil na servis, objektivno razdaljo do servisa in enotno vrednost stroška na kilometer oziroma drug objektivno določen strošek prevoza ter ga prištel ponudbeni ceni.

Druga možnost je določitev zahtevanega oziroma dodatno vrednotenega **dejanskega odzivnega časa**, ki ga mora izvajalec spoštovati ne glede na lokacijo svoje delavnice.

Takšna ureditev bi neposredno vrednotila ekonomski oziroma operativni učinek, ki ga naročnik želi doseči, namesto da se ponudnike razlikuje zgolj glede na njihovo geografsko lokacijo.

Glede na navedeno naročnika **pozivamo, da faktor oddaljenosti F v obstoječi obliki črta oziroma ga spremeni tako, da bo njegov vpliv objektivno povezan z dejanskimi pričakovanimi stroški naročnika, sorazmeren ter ne bo povzročal krajevne diskriminacije ponudnikov**.

Če naročnik meni, da je obstoječe množenje vseh urnih postavk s faktorjem od 1,00 do 2,00 kljub navedenemu sorazmerno, prosimo za konkretno ekonomsko obrazložitev in izračun, iz katerega bo razvidno:

zakaj 6 minut vožnje upravičuje 10-% povečanje cene dela, zakaj 31 minut upravičuje 50-% povečanje, zakaj 41 minut upravičuje 75-% povečanje in zakaj več kot 60 minut upravičuje kar 100-% povečanje primerjalne cene dela ter na kakšni dejanski strukturi stroškov naročnika navedeni faktorji temeljijo.

Lepo pozdravljeni.

ODGOVOR

Naročnik bo upošteval vaše pripombe in bo razpis umaknil. 

Hvala za razumevanje

JEKO, d.o.o.