Uvedba, uporaba in vzdrževanje dokumentnega sistema z vodenjem ISO dokumentacije in obravnavo neskladja z registrom tveganj

Naročnik dodaja pojasnilo glede poglavja 11.2.4.1 Zavarovanje za dobo izvedbo pogodbenih obveznosti iz Navodil ponudnikom, in sicer bo izbrani ponudnik predložil menično izjavo in lastno podpisano menico s pooblastilom, kot je navedeno v vzorcu pogodbe v 18. členu.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

naročnik v okviru pogojev za sodelovanje zahteva veljavne certifikate ISO 27001, ISO 27017, ISO 27018 in ISO 9001.

Prosimo naročnika za dodatno pojasnilo zahteve po standardih ISO 27017 in predvsem ISO 27018.

ISO/IEC 27017 predstavlja standard kontrol oziroma smernic informacijske varnosti za storitve v oblaku, medtem ko je ISO/IEC 27018 po svojem področju uporabe namenjen varovanju osebno določljivih podatkov (PII) pri ponudnikih JAVNIH oblačnih storitev, ki nastopajo kot obdelovalci osebnih podatkov.

Predmetna razpisna dokumentacija pa ne zahteva uporabe javnega oblaka. Ponudnik lahko zahtevo po zagotavljanju rešitve v oblaku izpolni tudi z namensko oziroma zasebno oblačno infrastrukturo v podatkovnem centru v Republiki Sloveniji.

Naročnika zato prosimo za pojasnilo:

zakaj zahteva ISO 27018 tudi v primeru ponudbe rešitve v zasebnem oziroma namenskem oblaku, če področje uporabe tega standarda izrecno naslavlja ponudnike javnih oblačnih storitev, ki nastopajo kot obdelovalci PII;

ali naročnik dopušča, da zahtevo po ISO 27017 izpolni tisti član skupne ponudbe oziroma subjekt, ki dejansko zagotavlja storitev gostovanja in oblačno infrastrukturo, ne pa nujno tudi gospodarski subjekt, ki izvaja zgolj implementacijo, konfiguracijo ali integracijo aplikativne rešitve;

ali enako velja za ISO 27018, če je glede na konkretno arhitekturo ponujene rešitve navedeni standard sploh relevanten;

ali naročnik skladno z 78. členom ZJN-3 priznava enakovredna potrdila oziroma druga z zakonom dopustna dokazila o enakovrednih ukrepih, saj dokumentacija trenutno zahteva izključno konkretno navedene ISO certifikate brez navedbe »ali enakovredno«.

Prosimo naročnika, da zahtevo prilagodi dejanskemu načinu izvajanja posameznih storitev, tako da mora posamezen standard izpolnjevati gospodarski subjekt, ki izvaja tisti del predmeta naročila, na katerega se standard vsebinsko nanaša.

V nasprotnem primeru prosimo za konkretno strokovno obrazložitev, zakaj mora npr. izvajalec implementacije aplikativne rešitve razpolagati s certifikatom za varnost oblačne infrastrukture, ki je ne zagotavlja, oziroma s standardom, namenjenim obdelavi PII v javnem oblaku, če ponujena rešitev javnega oblaka sploh ne uporablja.

ODGOVOR

Naročnik je zahtevo po standardu ISO/IEC 27018 določil zaradi zagotavljanja ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo v okviru izvajanja predmeta naročila.

Glede dopustnih načinov dokazovanja izpolnjevanja zahteve, upoštevanja dokazil sodelujočih gospodarskih subjektov ter enakovrednih dokazil se naročnik v celoti sklicuje na odgovor na vprašanje z datumom prejema 02.10.2026 10:46.

Odgovor na vprašanje z datumom prejema 02.10.2026 10:46 predstavlja sestavni del razpisne dokumentacije in se uporablja tudi za dokazovanje izpolnjevanja zahteve po standardu ISO/IEC 27018.

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 7 – Zahteva po certifikatih ISO 27001, ISO 27017, ISO 27018 in ISO 9001

Spoštovani,

v točki 8.1.4 zahtevate, da gospodarski subjekt na dan poteka roka za oddajo ponudb razpolaga z veljavnimi certifikati ISO 27001, ISO 27017, ISO 27018 in ISO 9001 ter jih vzdržuje celotno pogodbeno obdobje.

Opozarjamo na prvi odstavek 78. člena ZJN-3, skladno s katerim mora naročnik pri zahtevanih standardih zagotavljanja kakovosti priznati tudi enakovredna potrdila oziroma pod zakonskimi pogoji druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.

Naročnika zato prosimo:

da potrdi, da bo kot ustrezna upošteval tudi enakovredna potrdila in dokazila, kot jih določa 78. člen ZJN-3, ter to izrecno vnese v dokumentacijo;

da pojasni, ali lahko navedene zahteve pri skupni ponudbi izpolnjujejo sodelujoči gospodarski subjekti kumulativno, skladno z določbo točke 11.3.1 dokumentacije;

da pojasni, ali mora npr. ISO 27017 oziroma ISO 27018 nujno imeti nosilec ponudbe tudi v primeru, ko storitev gostovanja, obdelave podatkov oziroma certificirane e-hrambe dejansko izvaja drug gospodarski subjekt, ki ima zahtevane certifikate in za ta del naročila tudi pogodbeno odgovarja.

Če naročnik zahteva, da mora vse štiri certifikate posedovati isti gospodarski subjekt ne glede na dejansko razdelitev nalog pri izvedbi naročila, prosimo za konkretno obrazložitev povezave in sorazmernosti takšne zahteve s predmetom naročila.

ODGOVOR

Naročnik zahtevo po standardih ISO 9001, ISO/IEC 27001, ISO/IEC 27017 in ISO/IEC 27018 ohranja, saj so povezani s predmetom naročila ter zagotavljanjem ustrezne ravni kakovosti, informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov.

Skladno z 78. členom ZJN-3 naročnik dopušča tudi predložitev enakovrednih potrdil oziroma drugih ustreznih dokazil o enakovrednih ukrepih.

V primeru skupne ponudbe oziroma sodelovanja drugih gospodarskih subjektov lahko ponudnik izpolnjevanje pogojev izkazuje tudi z dokazili subjektov, ki bodo dejansko izvajali storitve oziroma dejavnosti, na katere se posamezni standard nanaša.

Ta odgovor predstavlja spremembo razpisne dokumentacije in je njen sestavni del.

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 6 – Enotni uporabniški vmesnik in zaledno integrirani sistemi

Spoštovani,

tehnična specifikacija določa, da mora informacijska rešitev vse zahtevane funkcionalnosti zagotavljati znotraj enotnega uporabniškega vmesnika, pri čemer je navedeno, da je dopuščena le brezšivna povezava s paketom Microsoft Office.

Hkrati je zahtevana certificirana e-hramba.

Prosimo za pojasnilo, ali zahteva po enotnem uporabniškem vmesniku pomeni zgolj zahtevo po enotni uporabniški izkušnji, ali naročnik zahteva, da morajo biti dokumentni sistem, procesni moduli in certificirana e-hramba nujno en sam programski produkt istega proizvajalca.

Menimo, da zahteva po enotnem uporabniškem vmesniku ne bi smela izključevati zaledne modularne arhitekture, če so posamezne komponente brezšivno integrirane, uporabnik uporablja enotno prijavo in enotni uporabniški vmesnik ter mu za uporabo e-hrambe ni treba prehajati v drugo aplikacijo.

Naročnika zato prosimo za potrditev, da je dopustna rešitev, pri kateri je certificirana e-hramba izvedena kot integrirana zaledna storitev drugega certificiranega sistema, če uporabnik vse potrebne funkcije izvaja neposredno iz uporabniškega vmesnika dokumentnega sistema.

Če naročnik zahteva, da morajo biti vsi funkcionalni sklopi nujno sestavni del enega programskega produkta, prosimo za objektivno tehnično utemeljitev takšne omejitve, saj enako funkcionalnost, varnost, sledljivost in uporabniško izkušnjo omogočajo tudi ustrezno integrirane rešitve različnih proizvajalcev.

ODGOVOR

Naročnik vztraja pri zahtevi po enotnem uporabniškem vmesniku, saj predmet javnega naročila predstavlja celovito informacijsko rešitev, v kateri morajo biti posamezni funkcionalni sklopi medsebojno procesno in funkcionalno povezani.

Zahteva ne pomeni, da morajo biti vsi funkcionalni sklopi razviti pri istem proizvajalcu. Naročnik dopušča uporabo različnih tehnoloških komponent ob predpostavki, da te zagotavljajo enoten uporabniški vmesnik, ki omogoča usklajeno izvajanje povezanih procesov, upravljanje dostopnih pravic na enem mestu, neprekinjeno in celovito revizijsko sledljivost ter enostavno uvajanje zaposlenih v uporabo celovite rešitve z enotno uporabniško izkušnjo.

Zahteva ostaja nespremenjena.

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 5 – Modularna rešitev DMS in certificirane e-hrambe

Spoštovani,

v dokumentaciji je navedeno, da mora biti ponudnik certificiran ponudnik zajema, elektronske hrambe in spremljevalnih storitev ter da mora biti pri Arhivu RS certificirana ponujena programska oprema za masovni zajem, dokumentni sistem in elektronsko hrambo.

Prosimo za pojasnilo, ali naročnik dopušča sodobno modularno arhitekturo, pri kateri:

poslovni dokumentni sistem zagotavlja upravljanje dokumentov, metapodatkov, verzij, delovnih tokov, ISO dokumentacije, neskladij in registra tveganj,

zakonsko skladno dolgoročno e-hrambo dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva izvaja pri Arhivu RS certificiran ponudnik s certificirano programsko in strojno opremo,

sta sistema medsebojno integrirana prek programskega vmesnika,

je prenos v certificirano e-hrambo avtomatiziran in sledljiv ter

uporabnik do dokumentov in funkcij e-hrambe dostopa neposredno iz enotnega uporabniškega vmesnika dokumentnega sistema.

Takšna arhitektura je običajna tudi pri povezovanju poslovnih informacijskih sistemov z zunanjimi certificiranimi sistemi e-hrambe.

Naročnika zato prosimo za potrditev, da je dopustna rešitev, pri kateri funkcijo zakonsko skladne e-hrambe izvaja ločena pri Arhivu RS certificirana storitev in certificirana arhivska programska oprema, dokumentni oziroma procesni sistem pa je z njo integriran.

Če takšna arhitektura ni dopustna, prosimo naročnika, da navede konkretno pravno oziroma strokovno podlago, zaradi katere mora biti tudi programska komponenta, ki sama ne izvaja funkcije certificiranega dolgoročnega zajema oziroma hrambe arhivskega gradiva, samostojno certificirana pri Arhivu RS.

ODGOVOR

Naročnik vztraja pri zahtevi po certifikaciji programske rešitve in storitev pri Arhivu Republike Slovenije, saj predmet javnega naročila poleg elektronske hrambe vključuje tudi celovito upravljanje dokumentacije skozi njen življenjski cikel, vključno z evidentiranjem, upravljanjem metapodatkov, dostopnih pravic in zagotavljanjem revizijske sledljivosti.

Zahtevana certifikacija je namenjena zagotavljanju preverjene skladnosti programske rešitve in storitev z zahtevami, ki veljajo za zajem in hrambo dokumentarnega gradiva v elektronski obliki. Certifikacija zgolj storitve elektronske hrambe zato ne nadomešča zahtevane certifikacije programske rešitve.

Zahteva ostaja nespremenjena.

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 5 – Modularna rešitev DMS in certificirane e-hrambe

Spoštovani,

v dokumentaciji je navedeno, da mora biti ponudnik certificiran ponudnik zajema, elektronske hrambe in spremljevalnih storitev ter da mora biti pri Arhivu RS certificirana ponujena programska oprema za masovni zajem, dokumentni sistem in elektronsko hrambo.

Prosimo za pojasnilo, ali naročnik dopušča sodobno modularno arhitekturo, pri kateri:

poslovni dokumentni sistem zagotavlja upravljanje dokumentov, metapodatkov, verzij, delovnih tokov, ISO dokumentacije, neskladij in registra tveganj,

zakonsko skladno dolgoročno e-hrambo dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva izvaja pri Arhivu RS certificiran ponudnik s certificirano programsko in strojno opremo,

sta sistema medsebojno integrirana prek programskega vmesnika,

je prenos v certificirano e-hrambo avtomatiziran in sledljiv ter

uporabnik do dokumentov in funkcij e-hrambe dostopa neposredno iz enotnega uporabniškega vmesnika dokumentnega sistema.

Takšna arhitektura je običajna tudi pri povezovanju poslovnih informacijskih sistemov z zunanjimi certificiranimi sistemi e-hrambe.

Naročnika zato prosimo za potrditev, da je dopustna rešitev, pri kateri funkcijo zakonsko skladne e-hrambe izvaja ločena pri Arhivu RS certificirana storitev in certificirana arhivska programska oprema, dokumentni oziroma procesni sistem pa je z njo integriran.

Če takšna arhitektura ni dopustna, prosimo naročnika, da navede konkretno pravno oziroma strokovno podlago, zaradi katere mora biti tudi programska komponenta, ki sama ne izvaja funkcije certificiranega dolgoročnega zajema oziroma hrambe arhivskega gradiva, samostojno certificirana pri Arhivu RS.

ODGOVOR

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 4 – Zahteva, da mora vsaka referenca vsebovati vse funkcionalne sklope

Spoštovani,

naročnik zahteva, da mora vsaka od treh referenc kumulativno vključevati:

certificiran dokumentni sistem,

zakonsko skladno e-hrambo,

celovito upravljanje ISO dokumentacije z obveščanjem,

celovito upravljanje odklonov ter

register tveganj.

Posamezne navedene funkcionalnosti predstavljajo vsebinsko ločljive sklope oziroma poslovne procese. Ponudnik ima lahko npr. obsežne reference za implementacijo dokumentnega sistema in e-hrambe pri enem naročniku, zelo zahtevno ISO/QMS rešitev pri drugem ter sistem upravljanja neskladij in tveganj pri tretjem naročniku.

Takšne reference lahko skupaj bistveno bolj prepričljivo dokazujejo zahtevane kompetence kot zahteva, da so se vse funkcionalnosti zgodovinsko uporabljale pri istem naročniku.

Poleg tega dokumentacija v točki 11.3.1 izrecno določa, da lahko gospodarski subjekti pogoje iz točke 8.1.4 pri skupni ponudbi izpolnjujejo kumulativno. Sedanja formulacija referenčnega pogoja to možnost bistveno omejuje, saj zahteva, da mora biti celotna kombinacija funkcionalnosti že implementirana v vsaki posamezni referenci.

Tudi DKOM je v odločitvi št. 018-039/2026-7 z dne 15. 4. 2026 ugotovila, da mora naročnik posebej utemeljiti, zakaj ne dopušča, da gospodarski subjekti izkušnje z deli sistema, ki jih bodo sami izvajali, izkazujejo z ločenimi ustreznimi referencami.

Naročnika zato prosimo, da omogoči kumulativno izpolnjevanje referenčnih zahtev, tako da ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti z eno ali več referencami skupaj izkažejo zahtevane izkušnje z vsemi funkcionalnimi področji.

Če tega ne dopuščate, prosimo za konkretno strokovno obrazložitev, zakaj mora biti kombinacija vseh navedenih funkcionalnosti zgodovinsko implementirana pri istem referenčnem naročniku.

ODGOVOR

Naročnik vztraja pri zahtevi, da vsaka referenca vključuje vse zahtevane funkcionalne sklope, saj predmet javnega naročila predstavlja uvedbo celovite informacijske rešitve, ki povezuje dokumentni sistem, elektronsko hrambo, upravljanje ISO-dokumentacije, obravnavo neskladij in register tveganj.

Naročnik zahteva izkušnje z uvedbo in produkcijskim delovanjem celovite informacijske rešitve, pri kateri so navedeni funkcionalni sklopi medsebojno procesno in funkcionalno povezani. Predmet naročila ni dobava posameznih funkcionalnih modulov, temveč uvedba enotne rešitve, pri kateri morajo vsi zahtevani sklopi delovati povezano v produkcijskem okolju.

 Ločene reference za posamezne funkcionalne sklope ne izkazujejo v enaki meri izkušenj z njihovim povezovanjem, usklajenim upravljanjem dostopnih pravic, zagotavljanjem neprekinjene in celovite revizijske sledljivosti ter delovanjem rešitve kot celote.

Referenčni pogoj ostaja nespremenjen.

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 3 – Zahteva po treh referencah

Spoštovani,

naročnik zahteva najmanj tri reference, pri čemer mora vsaka izmed njih izpolnjevati zelo obsežen sklop dodatnih pogojev.

Prosimo za pojasnilo, katero dodatno tehnično ali strokovno sposobnost naročnik ugotavlja z drugo in tretjo referenco, če ponudnik že z eno uspešno izvedeno in produkcijsko uporabljano referenco dokaže implementacijo primerljivega dokumentnega sistema, zakonsko skladne e-hrambe ter zahtevanih procesnih rešitev.

Referenca je namenjena dokazovanju, da je gospodarski subjekt primerljiv posel že uspešno izvedel. Zahteva po treh referencah, ob hkratni zahtevi, da so vse tri izvedene v bolnišnicah, da vse tri vsebujejo isti širok nabor funkcionalnosti ter da izpolnjujejo dodatne količinske pragove uporabnikov, ima izrazit kumulativni omejevalni učinek na konkurenco.

Naročnika zato prosimo, da pogoj spremeni tako, da za dokazovanje usposobljenosti zadošča ena ustrezna celovita referenca oziroma največ dve referenci, oziroma da omogoči kumulativno dokazovanje posameznih zahtevanih izkušenj z več referenčnimi projekti.

Če naročnik ohranja zahtevo po treh referencah, prosimo za konkretno obrazložitev, zakaj ena uspešno zaključena primerljiva implementacija ne dokazuje zahtevane tehnične in strokovne sposobnosti in katera dodatna sposobnost se dokazuje prav z drugim in tretjim istovrstnim projektom.

ODGOVOR

Naročnik vztraja pri referenčnem pogoju zaradi posebnosti bolnišničnega okolja, kjer so procesi obravnave neskladij, varnostnih dogodkov, korektivnih ukrepov in upravljanja tveganj neposredno povezani z zagotavljanjem kakovosti zdravstvene obravnave, varnosti pacientov ter izpolnjevanjem zahtev sistema kakovosti v zdravstveni dejavnosti.

Predmet naročila ne obsega zgolj dobave in implementacije programske opreme, temveč tudi sodelovanje izvajalca pri izvedbi vsebinskih delavnic, analizi in optimizaciji obstoječih procesov ter oblikovanju procesnih tokov za upravljanje dokumentacije, neskladij in tveganj v bolnišničnem okolju.

Naročnik zato ocenjuje, da reference iz drugih dejavnosti same po sebi ne izkazujejo izkušenj z uvajanjem in optimizacijo procesov kakovosti ter obvladovanja tveganj v okolju, kjer so ti procesi neposredno povezani z izvajanjem zdravstvene dejavnosti in varnostjo pacientov.

Referenčni pogoj ostaja nespremenjen.

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 2 – Zahteva po 500 oziroma 100 imenskih uporabnikih

Spoštovani,

naročnik zahteva, da mora ena referenca obsegati najmanj 500 imenskih neposrednih uporabnikov, preostali dve pa najmanj 100 imenskih neposrednih uporabnikov.

Prosimo za pojasnilo objektivne strokovne podlage za navedene količinske meje.

Število imenskih uporabnikov samo po sebi ne izkazuje vsebinske kompleksnosti dokumentnega sistema, ISO procesov, procesa obravnave neskladij ali registra tveganj. Sistem z manjšim številom aktivnih uporabnikov lahko vsebuje bistveno več dokumentnih vrst, metapodatkov, procesnih korakov, pravil dostopa, odobritev, revizijskih sledi, CAPA postopkov in procesov upravljanja tveganj kot sistem z več sto ali tisoč uporabniki, ki sistem pretežno uporabljajo za vpogled v dokumentacijo.

Prav tako je treba razlikovati med:

dokazovanjem skalabilnosti programske rešitve na predvidenih 520 uporabnikov naročnika in

dokazovanjem izkušenj ponudnika pri izvedbi vsebinsko kompleksne rešitve.

Gre za dve različni vprašanji.

DKOM je v odločitvi št. 018-039/2026-7 z dne 15. 4. 2026 glede primerljive količinske zahteve ugotovila, da večje število uporabnikov oziroma zaposlenih lahko pomeni večji količinski obseg, ne dokazuje pa samo po sebi večje vsebinske kompleksnosti sistema.

Naročnika zato pozivamo, da zahtevo po 500 oziroma 100 imenskih uporabnikih umakne in sposobnost rešitve za delovanje s predvidenimi 520 uporabniki preveri kot tehnično zahtevo oziroma zahtevo po skalabilnosti ponujenega sistema, ne pa kot omejitev referenčnih poslov.

Če naročnik zahteve ne bo spremenil, prosimo za konkretno strokovno obrazložitev, zakaj npr. vsebinsko enaka ali zahtevnejša implementacija pri manjšem številu uporabnikov ne dokazuje potrebne usposobljenosti ponudnika.

ODGOVOR
Naročnik vztraja pri referenčnem pogoju, saj je zahtevano število uporabnikov sorazmerno njegovim dejanskim potrebam. Predvidena uporaba informacijske rešitve obsega približno 520 imenskih uporabnikov z različnimi uporabniškimi vlogami, ravnmi dostopnih pravic in dostopom do različnih funkcionalnih sklopov.

Namen referenčnega pogoja ni preverjanje zgolj funkcionalnih zmogljivosti ponujene rešitve, temveč tudi izkušenj izvajalca z uvedbo, konfiguracijo, usposabljanjem uporabnikov, upravljanjem uporabniških vlog in podporo pri uvajanju sistema v organizaciji primerljive velikosti.

Referenca z najmanj 500 uporabniki je zato namenjena preverjanju izkušenj s primerljivim obsegom uvedbe, dodatni dve referenci z najmanj 100 uporabniki pa preverjanju ponovljivosti uspešnih uvedb v večuporabniških okoljih.

Referenčni pogoj ostaja nespremenjen.

VPRAŠANJE
VPRAŠANJE 1 – Omejitev referenc izključno na bolnišnice
Spoštovani,
v točki 8.1.4 dokumentacije zahtevate najmanj tri primerljive reference, ki vključujejo uvedbo ponujene rešitve certificiranega dokumentnega sistema z e-hrambo v zdravstveni ustanovi – bolnišnici.
Predmet naročila je dokumentni sistem z rešitvijo za vodenje ISO dokumentacije, obravnavo neskladij in register tveganj. Gre za horizontalne poslovne in kakovostne procese, ki se po svoji naravi izvajajo tudi v številnih drugih kompleksnih organizacijah, npr. v farmacevtskih, proizvodnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih podjetjih, javnih zavodih ter državnih organih.
Iz tehnične specifikacije ni razvidna nobena takšna posebnost predmetnih procesov, zaradi katere bi bila izkušnja z implementacijo primerljivega sistema v bolnišnici strokovno relevantnejša od vsebinsko in organizacijsko primerljive implementacije v drugi organizaciji.
Na zelo podobno vprašanje se nanaša tudi odločitev Državne revizijske komisije št. 018-039/2026-7 z dne 15. 4. 2026, v kateri je DKOM ugotovila, da omejitev referenc na zdravstvene zavode ni upravičena, kadar lahko tudi organizacije z drugih področij izkazujejo primerljivo vsebinsko kompleksnost.
Menimo, da je predmetna omejitev zato v neskladju z načelom zagotavljanja konkurence iz 5. člena in načelom sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3 ter drugim odstavkom 76. člena ZJN-3.
Naročnika prosimo, da pogoj spremeni tako, da se kot ustrezne priznajo reference ne glede na dejavnost referenčnega naročnika, če referenčna rešitev po funkcionalnosti in kompleksnosti izkazuje zahtevane izkušnje.
Če naročnik pogoja ne bo spremenil, prosimo za konkretno navedbo, katere funkcionalnosti predmeta naročila so tako specifične za bolnišnično dejavnost, da ponudnik z vsebinsko primerljivo referenco iz druge kompleksne organizacije ne bi bil sposoben uspešno izvesti predmetnega naročila.

ODGOVOR
Naročnik vztraja pri referenčnem pogoju zaradi posebnosti bolnišničnega okolja, kjer so procesi obravnave neskladij, varnostnih dogodkov, korektivnih ukrepov in upravljanja tveganj neposredno povezani z zagotavljanjem kakovosti zdravstvene obravnave, varnosti pacientov ter izpolnjevanjem zahtev sistema kakovosti v zdravstveni dejavnosti.

Predmet naročila ne obsega zgolj dobave in implementacije programske opreme, temveč tudi sodelovanje izvajalca pri izvedbi vsebinskih delavnic, analizi in optimizaciji obstoječih procesov ter oblikovanju procesnih tokov za upravljanje dokumentacije, neskladij in tveganj v bolnišničnem okolju.

Naročnik zato ocenjuje, da reference iz drugih dejavnosti same po sebi ne izkazujejo izkušenj z uvajanjem in optimizacijo procesov kakovosti ter obvladovanja tveganj v okolju, kjer so ti procesi neposredno povezani z izvajanjem zdravstvene dejavnosti in varnostjo pacientov.

Referenčni pogoj ostaja nespremenjen.