Novogradnja UL FFA - 2. faza

VPRAŠANJE
Naročnika naprošamo naj ažurno odgovarja na vprašanja

ODGOVOR
Naročnik odgovarja v zakonsko predpisanih rokih.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

prosimo za pojasnilo, ali lahko funkciji vodje gradnje in pooblaščenega inženirja/vodje del s področja gradbeništva opravlja ista oseba, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje in reference za obe funkciji.

Na to vprašanje NISTE odgovorili - nas ne zanima kot ste napisali da naročnik pogoja ne bo spreminjal...

Še enkrat zahtevani sta dve referenci in sicer za Vodjo Gradnje in PI/vodjo del..... naše vprašanje ali je lahko to ena in ista oseba ob predpostavki da ima ta osebe pogoej ?????

ODGOVOR
Funkciji vodje gradnje in pooblaščenega inženirja/vodje del s področja gradbeništva ne sme opravljati ena in ista oseba.




VPRAŠANJE
Spoštovani,
v zvezi z dokazovanjem referenčnih pogojev za PI/vodjo del s področja strojništva, PI/vodjo del s področja elektrotehnike in BIM koordinatorja prosimo za pojasnilo glede načina potrjevanja referenc.
Ponudnik je v preteklosti kot glavni izvajalec izvedel zahtevne objekte primerljive vrste in vrednosti ter je imel z investitorjem sklenjeno pogodbo za izvedbo celotnih GOI del. Posamezna strokovna dela, med drugim strojne in elektroinštalacije ter BIM koordinacijo, so za ponudnika dejansko izvajali njegovi podizvajalci oziroma pogodbeni partnerji, s katerimi je bil ponudnik v neposrednem pogodbenem razmerju.
Ponudnik je torej ta dela svojim podizvajalcem oziroma pogodbenim partnerjem neposredno naročil, spremljal in prevzel ter razpolaga z dokumentacijo, iz katere je mogoče preveriti dejansko izvedbo, vsebino in vrednost izvedenih del.
Navedeni izvajalci pri investitorju osnovnega projekta niso bili formalno nominirani kot podizvajalci, vendar so zahtevana dela na objektu dejansko izvedli za glavnega izvajalca.
Naročnika zato prosimo za potrditev, da se kot ustrezna referenca prizna tudi referenca takšnega podizvajalca oziroma pogodbenega partnerja in njegovega kadra, če glavni izvajalec, ki mu je ta dela neposredno oddal in jih prevzel, potrdi, da je gospodarski subjekt oziroma njegov kader zahtevana dela na referenčnem objektu dejansko izvedel, pri čemer so izpolnjeni tudi vsi ostali vsebinski in vrednostni pogoji predmetnega javnega naročila.
Menimo, da je za presojo tehnične in strokovne sposobnosti bistveno predvsem, kdo je zahtevana dela dejansko izvedel in v kakšnem obsegu, ne pa zgolj okoliščina, ali je bil izvajalec pri takratnem investitorju formalno nominiran kot podizvajalec.
Ali naročnik potrjuje, da bo takšno referenco štel za ustrezno in da lahko referenčno potrdilo v navedenem primeru potrdi ponudnik kot takratni glavni izvajalec in neposredni naročnik teh del?

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije. Za referenčnega naročnika in potrjevalca reference se šteje investitor ali uporabnik objekta. Reference, ki jih potrdi zgolj glavni izvajalec kot neposredni naročnik del podizvajalcu oziroma pogodbenemu partnerju, se zato ne bodo štele kot ustrezno referenčno potrdilo.

VPRAŠANJE
Spoštovani,
naročnik v okviru pogojev tehnične in strokovne sposobnosti ločeno zahteva kader za funkcijo vodje gradnje ter kader za funkcijo pooblaščenega inženirja/vodje del s področja gradbeništva.
Naročnika prosimo za potrditev, da lahko obe zahtevani funkciji opravlja ista oseba, pod pogojem, da ta oseba samostojno in v celoti izpolnjuje vse zahtevane pogoje za obe funkciji, vključno z zahtevanimi referencami, strokovno usposobljenostjo ter ustreznim aktivnim poklicnim statusom oziroma vpisom v imenik IZS.
Menimo, da je takšna razlaga smiselna, saj je namen kadrovskih pogojev zagotoviti ustrezno strokovno usposobljenost in izkušnje kadra za izvedbo predmetnega naročila. Če ena oseba izpolnjuje vse pogoje, določene za obe funkciji, je zahtevana strokovna sposobnost ponudnika zagotovljena ne glede na to, ali sta za funkciji nominirani dve različni osebi ali ena ustrezno usposobljena oseba.
Ali naročnik potrjuje, da lahko ponudnik za funkcijo vodje gradnje in funkcijo PI/vodje del s področja gradbeništva nominira isto osebo, če ta oseba izpolnjuje vse pogoje, ki jih je naročnik določil za obe funkciji?

ODGOVOR
Funkcij vodje gradnje in pooblaščenega inženirja/vodje del s področja gradbeništva ne sme opravljati ena in ista oseba. 




VPRAŠANJE
Spoštovani
Naročnika prosimo, da objavi BIM-projektno-nalogo-EIR.
Hvala

ODGOVOR
Naročnik ne bo objavil projektne dokumentacije v predlagani obliki. Za pripravo ponudbe je na voljo objavljena projektna dokumentacija, ki po oceni naročnika zadošča za pripravo ponudbe.

VPRAŠANJE
Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil: »Predmetno javno naročilo ne uvaja omejitev glede sodelovanja gospodarskih subjektov iz tretjih držav, ki z Evropsko Unijo nimajo sklenjenega ustreznega sporazuma za zagotovitev enakega in vzajemnega dostopa do javnih naročil. Tudi takšni gospodarski subjekti lahko sodelujejo v postopku javnega naročila.«

Naročnika pozivamo, da navedeno določilo ponovno preuči in dokumentacijo ustrezno spremeni tako, da gospodarskim subjektom iz tretjih držav, ki z Evropsko unijo nimajo sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja vzajemen in enak dostop do javnih naročil, ne bo omogočeno sodelovanje pod enakimi pogoji kot gospodarskim subjektom iz držav članic EU oziroma držav, s katerimi ima EU sklenjen tak sporazum.

Za takšno spremembo obstajajo pomembni pravni razlogi.

Sodišče Evropske unije je v zadevi C-652/22, Kolin İnşaat Turizm Sanayi ve Ticaret, in nato še v zadevi C-266/22, CRRC Qingdao Sifang, jasno poudarilo, da gospodarski subjekti iz tretjih držav, ki z Evropsko unijo nimajo sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja enak in vzajemen dostop do javnih naročil, nimajo pravice do dostopa do postopkov javnega naročanja na podlagi pravil prava EU o javnem naročanju oziroma do pravice do ne manj ugodnega obravnavanja.

Še posebej pomembno je stališče Sodišča EU v zadevi C-266/22, v kateri je Sodišče izrecno navedlo, da pravica zainteresiranega gospodarskega subjekta do predložitve ponudbe ne zajema gospodarskih subjektov iz tretjih držav, ki niso sklenile takšnega mednarodnega sporazuma z EU. Sodišče je obenem pojasnilo, da dostop teh gospodarskih subjektov do javnih naročil v EU ni zagotovljen.

Sodišče EU je nadalje izrecno poudarilo, da lahko naročnik v dokumentaciji določi ureditev obravnave, ki odraža objektivno razliko med pravnim položajem gospodarskih subjektov iz takšnih tretjih držav na eni strani ter gospodarskih subjektov iz EU in tretjih držav, ki jih z EU zavezuje ustrezen mednarodni sporazum, na drugi strani.

Glede na navedeno je zato nejasno, na kateri pravni podlagi je naročnik v konkretnem postopku sprejel ravno nasprotno odločitev in gospodarskim subjektom iz tretjih držav brez ustreznega sporazuma vnaprej zagotovil možnost sodelovanja pod enakimi pogoji.
Takšna ureditev je še posebej vprašljiva z vidika načela vzajemnosti: gospodarskim subjektom iz držav, ki gospodarskim subjektom iz EU ne zagotavljajo primerljivega dostopa do svojih javnih naročil, naročnik namreč prostovoljno zagotavlja dostop do javnega naročila v Republiki Sloveniji, čeprav pravo EU takšnega dostopa tem subjektom ne zagotavlja.

Zato naročnika pozivamo, naj pojasni konkretno pravno podlago, na kateri temelji odločitev, da lahko v predmetnem postopku pod enakimi pogoji sodelujejo tudi gospodarski subjekti iz tretjih držav, ki z EU nimajo sklenjenega ustreznega mednarodnega sporazuma oziroma naj pojasni, ali je pri pripravi dokumentacije upošteval sodbi Sodišča EU C-652/22 (Kolin) in C-266/22 (CRRC Qingdao Sifang), po proučitvi pa naj glede na navedeno sodno prakso dokumentacijo spremeni tako, da bo jasno določeno, da gospodarski subjekti iz tretjih držav, ki z EU nimajo sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja vzajemen in enak dostop do javnih naročil, nimajo avtomatično zagotovljene pravice do sodelovanja v predmetnem postopku.

V primeru, da bo naročnik vztrajal pri možnosti sodelovanja gospodarskih subjektov iz tretjih držav, ki z Evropsko Unijo nimajo sklenjenega ustreznega sporazuma, naročnika pozivamo, naj konkretno in pravno utemeljeno pojasni razloge za takšno odločitev, na način, da bo omogočala preizkus v postopku pravnega varstva javnega naročila na podlagi vloženega zahtevka za revizijo. 

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije. Naročnik je pri pripravi dokumentacije v celoti upošteval tako evropsko kot slovensko zakonodajo ter sodno prakso, ki javnemu naročniku ne prepovedujeta, da v postopek vključi gospodarske subjekte iz tretjih držav, ki z Evropsko unijo nimajo sklenjenega ustreznega mednarodnega sporazuma.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

naročnika prosimo za ponovno preučitev določbe 4. člena vzorca pogodbe, ki določa fiksnost oziroma nespremenljivost cen na enoto do dokončanja vseh pogodbenih del, ter za njeno nadomestitev z jasno določeno klavzulo o valorizaciji cen, pri kateri izvajalec prevzame tveganje podražitev do 2 %, priznava pa se izključno razlika nad tem pragom.

Predmetno naročilo predstavlja obsežno in tehnično zahtevno investicijo s predvidenim začetkom del marca 2027 in zaključkom pogodbenih obveznosti do 15. marca 2030. Ponudniki moramo torej že ob oddaji ponudbe oblikovati cene za dela, materiale in opremo, ki se bodo nabavljali oziroma izvajali več let pozneje. Glede na trajanje in obseg naročila takšna zahteva pomeni izrazito finančno izpostavljenost izvajalca.

Aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu ter njegove posledice za oskrbo z energenti dodatno povečujejo negotovost prihodnjih stroškov. Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozarja na resne motnje na svetovnih trgih goriv in omejevanje ponudbe. Za gradbeništvo to pomeni povečano tveganje sprememb stroškov proizvodnje materialov, prevozov in delovanja mehanizacije, posredno pa tudi dobave instalacijske opreme in drugih proizvodov. Čeprav so sedanje razmere znane, njihovega prihodnjega trajanja, intenzivnosti in stroškovnih posledic do zaključka predmetne investicije ni mogoče zanesljivo ovrednotiti.

Izvajalec lahko s skrbnim načrtovanjem obvladuje organizacijo gradnje in običajna poslovna tveganja, ne more pa vplivati na prihodnje geopolitične dogodke in gibanje svetovnih cen. Prav tako ni realno pričakovati, da bi ob oddaji ponudbe zagotovil večletne zaloge vseh potrebnih materialov in opreme oziroma njihove nabavne cene zavaroval za celotno obdobje izvedbe.

Prenos takšnega tveganja pretežno na izvajalca lahko povzroči vključevanje visokih rezerv za morebitne podražitve v ponudbene cene, zmanjša interes usposobljenih ponudnikov in oteži pridobitev konkurenčnih ponudb. Naročnik bi v tem primeru skozi začetno ponudbeno ceno plačal tudi tveganja, ki se pozneje morda sploh ne bi uresničila. Vnaprej določen in preverljiv mehanizem valorizacije omogoča preglednejše oblikovanje cen ter zmanjšuje tveganje sporov in težav med izvedbo.

Predlog opiramo na načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena ter načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika. Ob tem poudarjamo, da tudi 656. člen OZ pri dogovorjeni nespremenljivosti cen pod določenimi pogoji dopušča spremembo cene. Glede na posebnosti tega naročila pa predlagamo pogodbeno ureditev z nižjim, 2-odstotnim tveganjem izvajalca, ki bi bila vsem ponudnikom znana že pri pripravi ponudb.

Pravno podlago za vnaprejšnjo ureditev takšnega mehanizma predstavlja tudi 1. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3, ki omogoča spremembe pogodbe na podlagi jasnih, natančnih in nedvoumnih določb o reviziji cen, določenih že v prvotni dokumentaciji.

Ali bo naročnik spremenil razpisno dokumentacijo in vzorec pogodbe tako, da bo:

odpravil splošno določbo o nespremenljivosti cen do dokončanja del;

omogočil valorizacijo cen na enoto po ustreznih indeksih GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, z izhodiščem v mesecu roka za oddajo ponudb;

določil, da izvajalec nosi kumulativno podražitev do 2 %, priznana razlika pa obsega samo del nad 2 %, pri čemer se prag ne uporablja ponovno pri vsaki mesečni situaciji;

vnaprej opredelil uporabljene indekse oziroma njihove uteži, način izračuna in mesečnega obračunavanja ter primerljivo prilagoditev cen tudi ob njihovem znižanju;

izključil priznanje podražitev za obdobje zamude, za katero odgovarja izvajalec?

Menimo, da bi takšna ureditev omogočila razumno porazdelitev tveganj, konkurenčnejše začetne ponudbe in zanesljivejšo izvedbo investicije. Naročnika zato prosimo za vsebinsko preučitev predloga in ustrezno spremembo pogodbenih določil.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

prosimo za potrditev, da pohištvena oprema, tehnološka oprema kuhinj in laboratorijev ter vsa ostala premična oprema niso predmet tega razpisa.

Razumemo, da ponudnik v ponudbeni ceni upošteva izključno izvedbo GOI del, ki so predmet tega razpisa, ter kot glavni izvajalec zagotovi nemoteno izvajanje del drugih izvajalcev na projektu (npr. dobaviteljev in izvajalcev pohištvene, tehnološke, laboratorijske, raziskovalne in kuhinjske opreme), ki jih bo izbral naročnik. Hkrati je dolžan dela organizirati tako, da bodo ti izvajalci pravočasno uvedeni v delo, pri čemer mora zagotoviti pravočasno pripravo prostorov in ustrezne pogoje za njihovo delo (npr. pripravo prostorov za izvedbo čistih prostorov ter pripravo za dobavo in montažo opreme).

Prosimo tudi za potrditev, da koordinacija drugih izvajalcev in podizvajalcev, ki jih angažira naročnik, ni predmet te ponudbe.

Hvala za pojasnilo in lep pozdrav.

ODGOVOR
Naročnik potrjuje, da pohištvena oprema, tehnološka oprema kuhinj in laboratorijev ter vsa ostala premična oprema niso predmet tega razpisa. 

2. člen pogodbe določa sledeče: Predmet pogodbene obveznosti izvajalca je tudi aktivno sodelovanje in izvedba koordinacije z drugimi izvajalci, podizvajalci ter vsemi ostalimi udeleženci, ki bodo izvajali ali sodelovali pri izvedbi del v 1. fazi novogradnje UL FFA, izvedbi skupnega uvoza in zunanje ureditve območja Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo in Fakultete za farmacijo, kot določeno v pogodbi v 9. členu in izvedbi del dobave in instalacije tehnološke opreme, pohištvene in multimedijske opreme ter drugimi izvajalci del in dobaviteljev opreme, ki jih podrobneje definira dokument posebnih tehničnih pogojev. Navedena pogodbena obveznost je že vključena v pogodbeno dogovorjeno ceno, pri čemer izvajalec s podpisom pogodbe izrecno izjavlja, da je cena v tem delu podana na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom za njegovo pravilnost v skladu s prvim odstavkom 643. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).






VPRAŠANJE
Spoštovani,

v drugem odstavku 3. člena vzorca pogodbe je določeno, da so cene na enoto iz predračuna fiksne in nespremenljive do dokončanja vseh pogodbenih del. Glede na to, da se ponudba oddaja v letu 2026, predviden začetek del je marec 2027, rok za dokončanje pa 15. 3. 2030, naročnika prosimo, da vzorec pogodbe dopolni z določilom o valorizaciji cen na enoto za dela, izvedena po preteku 12 mesecev od roka za oddajo ponudb, na podlagi indeksa cen gradbenih del (npr. GZS, Združenje za gradbeništvo in IGM), če sprememba preseže dogovorjeni prag.

Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

v petem odstavku 7. člena vzorca pogodbe je določeno, da je naročnik ob zamudi glede na terminski plan upravičen zadržati plačilo v višini 1,5 ‰ predvidene pogodbene cene z DDV na dan zamude. V 16. členu je za zamudo s kritičnimi oziroma vmesnimi roki določena pogodbena kazen 1,5 ‰ predvidene vrednosti pogodbenih del z DDV na dan. Naročnika prosimo za pojasnilo, ali se zadržanje po 7. členu in pogodbena kazen po 16. členu za isto zamudo obračunavata hkrati. Prav tako prosimo za pojasnilo, ali se pogodbena kazen ob hkratni zamudi pri več vmesnih rokih obračuna enkrat na dan ali za vsak vmesni rok posebej. Naročnika prosimo, da 16. člen dopolni tako, da se pogodbena kazen za zamudo pri vmesnem roku ne obračuna oziroma se vrne, če izvajalec zamudo nadoknadi do naslednjega vmesnega ali končnega roka.

Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije ter hkrati pojasnjuje, da ne bo za isto zamudo hkrati obračunal pogodbene kazni in zadržal plačila posamezne situacije. 

Če pride do zamude pri več vmesnih rokih, se pogodbena kazen oziroma zadržanje plačila obračuna za vsako posamezno zamudo vmesnega roka.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

naročnik je že pričel z deli 1. faze novogradnje UL FFA. Izvajalec 2. faze bo lahko z deli pričel šele po dokončanju in predaji teh del. V 2. členu vzorca pogodbe (poglavje III. Roki) je določeno, da izvajalec prične z deli v osmih dneh po pisnem obvestilu naročnika in jih zaključi najkasneje do 15. 3. 2030. Rok je fiksen in nespremenljiv, vmesni roki pa so vezani na podpis pogodbe. Roki se lahko spremenijo le v primeru višje sile ali na izrecno zahtevo naročnika. Za zamude sta predvideni zadržanje plačila po 7. členu in pogodbena kazen po 16. členu vzorca pogodbe.

Naročnika prosimo za podatek o pogodbenem roku za dokončanje in predajo del 1. faze ter za pojasnilo, kako se bo reševala morebitna zamuda izvajalca 1. faze pri predaji del izvajalcu 2. faze. Naročnika prosimo, da vzorec pogodbe dopolni tako, da se vmesni roki štejejo od uvedbe izvajalca v delo in ne od podpisa pogodbe. Prosimo tudi, da se izvajalcu 2. faze v primeru zamude pri predaji del 1. faze oziroma pri uvedbi v delo prizna pravica do sorazmernega podaljšanja vmesnih in končnega roka ter do povrnitve s tem povezanih stroškov, ne da bi mu nastala obveznost plačila pogodbene kazni po 16. členu ali zadržanja plačila po 7. členu vzorca pogodbe.

Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal rokov izvedbe, določenih v razpisni dokumentaciji. Izvajalec del 2. faze ne bo odgovoren za zamudo, ki bo posledica izvedbe del izvajalca 1. faze. Zadržanje plačila po 7. členu pogodbe in obračun pogodbene kazni po 16. členu pogodbe se izvedeta le v primeru zamude, za katero je odgovoren izvajalec del 2. faze. Predvidoma bosta na začetku izvedbe GOI del 2. faze na gradbišču prisotna izvajalca 1. in 2. faze. Izvajalec 2. faze bo lahko takoj pričel z deli na ničti koti na polovici objekta.




VPRAŠANJE
Spoštovani,

razpisni dokumentaciji je priložen popis 2_3_ZU_DZR_popis (načrt zunanje ureditve D165-2021, DROMOS d.o.o., čistopis junij 2026). Po listu »REKAPITULACIJA – TOTAL COST SUM«, vrstice 23–30, popis obsega preddela, zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje, opremo ceste, severno in zahodno retenzijo ter tuje storitve. V razpisni dokumentaciji (uvodno pojasnilo pred poglavjem I.) je navedeno, da je naročnik že izvedel ločen razpis za izvedbo skupnega uvoza in zunanje ureditve območja UL FS in UL FFA (JN002767/2026).

Naročnika prosimo za potrditev, da dela iz popisa 2_3_ZU_DZR_popis niso predmet naročila JN002767/2026, ter za opredelitev meje del med izvajalcem 2. faze in izvajalcem skupnega uvoza in zunanje ureditve, grafično ali z navedbo mejnih točk oziroma risb.

Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR
Dela v popisu 2.3 ZU DZR niso predmet drugega javnega naročila (JN002767/2026). Meja med projekti je jasno razvidna v 0 Zbirnem načrtu, lokacijski prikaz L1 in L2 ter v projektu 2.3 Načrt zunanje ureditve, tehnični prikaz 101_Gradbena situacija, kjer je z rdečo črto označen obseg projekta FFA, kamor spada tudi pripadajoči popis zunanje ureditve 2.3 ZU DZR. Z rumeno črto je označen obseg urejanja drugih projektov (Skupne zunanje ureditve), ki ni predmet tega naročila. 

Skupni uvoz in zunanja ureditev območja UL FS in UL FFA je ločeno območje.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

v 1. členu vzorca pogodbe (poglavje II. Predmet pogodbe) je določeno, da se pogodbena dela izvajajo na način, ki zagotavlja pridobitev zlatega certifikata DGNB. V 9. členu vzorca pogodbe je določeno, da mora izvajalec zagotoviti koordinatorja za certificiranje DGNB ter pripraviti in predložiti dokumentacijo in informacije, potrebne za pridobitev certifikata. Popis 1_1_GO_FFA_DZR_popis, list »Zahteve DNGB«, vrstice 48–62, navaja meritve, ki jih DGNB priznava za dodatne točke (PRO 2.2: blower door test, termografija, odmevni čas, zvočna izolativnost, udarni zvok idr.), vendar zanje v popisu ni postavk. V predhodnem postopku JN005665/2025 je naročnik v odgovoru z dne 17. 9. 2025 pojasnil, da mora ponudnik zagotoviti tudi akreditiranega DGNB avditorja.

Naročnika prosimo za pojasnilo, ali mora ponudnik tudi v tem postopku v ponudbeni ceni zajeti storitve akreditiranega DGNB avditorja in meritve iz lista »Zahteve DNGB« (vrstice 48–62). Če to drži, prosimo, da naročnik navede, v kateri postavki popisa naj se ti stroški ovrednotijo, oziroma da v popis doda ločene postavke.

Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR
Vprašanja in odgovori iz predhodnih postopkov niso veljavni za predmetni postopek, ne glede na njihovo vsebino, ker je to nov postopek. 

Naročnik pojasnjuje, da izvajalcu ni potrebno angažirati akreditiranega DNGB avditorja v predmetnem postopku. Izvajalec sicer s pogodbo nominira koordinatorja za certificiranje trajnostne gradnje po sistemu DGNB in izvede meritve v skladu s popisi.   

Naročnik bo na svoji spletni strani objavil popravek dokumenta Posebni tehnični pogoji.

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
prosimo za objavo BIM projektne naloge (EIR). Ponudniki pa nalogo potrebujemo kot osnovo za ovrednotenje vseh obveznosti izvajalca, kot je razvidno iz razpisnih pogojev.
Hvala.


ODGOVOR
Naročnik ne bo objavil projektne dokumentacije v predlagani obliki. Za pripravo ponudbe je na voljo objavljena projektna dokumentacija, ki po oceni naročnika zadošča za pripravo ponudbe.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

prosimo za pojasnilo, ali lahko funkciji vodje gradnje in pooblaščenega inženirja/vodje del s področja gradbeništva opravlja ista oseba, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje in reference za obe funkciji.

Če glede na določbo 17. člena vzorca pogodbe to ni dopustno, naročnika prosimo, da navedeno določbo ponovno preuči in omogoči združitev teh dveh funkcij ob izpolnjevanju vseh zahtev za obe vlogi.

Hvala za pojasnilo.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

v drugem odstavku 1. člena in v 9. členu vzorca pogodbe je določeno, da mora izvajalec sodelovati in usklajevati dela z izvajalci 1. faze, skupnega uvoza in zunanje ureditve, prestavitve plinovoda S1000, razširitve vodovoda DN150 in preureditve 20 kV SN kabelske zanke ter z dobavitelji tehnološke, pohištvene, laboratorijske in multimedijske opreme, ki jih izbere naročnik. Izvajalec mora tem izvajalcem tudi omogočiti nemoteno delo in odgovarja za celoten monitoring in koordinacijo na projektu. Naročnika prosimo za potrditev, da izvajalec ne odgovarja za zamude in napake izvajalcev in dobaviteljev, ki jih angažira naročnik, ter da ima v primeru, ko ti zamujajo ali ovirajo njegovo delo, pravico do sorazmernega podaljšanja rokov iz 2. člena in povrnitve s tem povezanih stroškov, brez pogodbene kazni po 16. členu vzorca pogodbe.

Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR
Izvajalec del 2. faze ne bo odgovoren za zamude in napake, ki bodo posledica izvedbe del drugih izvajalcev in dobaviteljev, ki jih bo angažiral naročnik. 

Morebitne spremembe pogodbenega roka bosta naročnik in izvajalec dogovorila z dodatkom k pogodbi upoštevaje določila pogodbe in Zakona o javnem naročanju.