Izdelava projektne dokumentacije za vrtec Ribnik III

VPRAŠANJE
Spoštovani.
1. Merilo »Zavarovanje odgovornosti za škodo«
Menimo, da je merilo, ki za že sklenjeno zavarovanje odgovornosti v višini najmanj 60.000 EUR priznava 10 točk, v tako določeni obliki neustrezno in nedopustno, saj ni izkazana njegova povezava s kakovostjo izvedbe in konkretno dodatno koristjo za predmetno naročilo.
Povečanje z zakonskih 50.000 EUR na 60.000 EUR je glede na potencialno škodo zaradi projektantske napake zgolj simbolično, kljub temu pa predstavlja desetino vseh točk. Dodatno je neutemeljena zahteva, da mora biti višje kritje zagotovljeno že ob oddaji ponudbe, namesto da bi zadostovala zavezujoča obveznost njegove zagotovitve ob pridobitvi posla, pred začetkom izvajanja storitev.
Višja zavarovalna vsota sama po sebi ne izkazuje višje kakovosti projektne dokumentacije ali večje usposobljenosti projektne skupine.
Pozivamo k nadomestitvi tega merila z merili, ki neposredno vrednotijo kakovost projektantskih storitev, zlasti relevantne izkušnje imenovanih ključnih strokovnjakov.
Glej ZJN-3 in Smernice za naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev.
ODGOVOR:
Uvodno, naročnik, skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, razlogov za določitev posameznih zahtev ni dolžan navajati (že) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Takšno stališče je zavzelo tudi Sodišče Evropske unije v zadevi C 568/24, iz katere izhaja, da načeli transparentnosti in enakega obravnavanja naročnika ne zavezujeta, da na dan objave obvestila o javnem naročilu navede objektivne utemeljitve, na katerih temeljijo zahteve, navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. točke 43-48 obrazložitve te sodbe). Državna revizijska komisija je prav tako že večkrat pojasnila (prim. odločitve v zadevah št. 018-020/2019, 018-154/2020, 018-111/2021, 018-043/2025), da namen zagotavljanja dodatnih informacij na Portalu javnih naročil v prvi vrsti ni v naročnikovem utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej tudi ne v pojasnjevanju ali v izkazovanju razlogov za določitev posameznih zahtev, temveč (kot to pravilno izpostavlja naročnik) v zagotavljanju dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudb, in v podajanju pojasnil, ki naj odpravijo morebitne nejasnosti ter s tem zagotovijo, da bodo predložene ponudbe medsebojno primerljive (prim. četrti odstavek 61. člena ZJN-3).

A ker iz vaših navedb izhaja, da ne ločite med pogoji in merili, vam naročnik podaja naslednjo obširno obrazložitev v zvezi z vsemi vašimi navedbami.

GLEDE POGOJA ZA SODELOVANJE
Glede pogojev za sodelovanje peti odstavek ZJN-3, določa: »Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi. NAROČNIK LAHKO PRAV TAKO ZAHTEVA USTREZNO RAVEN ZAVAROVANJA POKLICNEGA TVEGANJA.«

V tej zvezi s POGOJI ZA SODELOVANJE gre tudi poudariti, da načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti na tistih področjih oziroma v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči, prav tako pa tudi načela enakopravnosti v pravu javnih naročil ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, PREDNOSTI, KI JIH TE ZAGOTAVLJAJO, PA JE DOVOLJENO IN POGOSTO CELO GOSPODRANO UPOŠTEVATI. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo ustvarja razlikovanje med (potencialnimi) ponudniki, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve namreč je, da (potencialne) ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo, ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so tako v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt (v primerjavi z drugimi) bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi, pa po drugi strani ni dopustno (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbi Sodišča Evropske unije v zadevah C-513/99 in C-195/21).

Naročnik ima v točki 2.4. Dokumentacije JN, med drugim, določeno:
»Naročnik bo iz postopka javnega naročanja izključil gospodarski subjekt, ki  nima zavarovane odgovornosti za škodo v skladu z določili GZ-1 in ZAID.«.

Naročnik torej za izkazovanje pogoja za sodelovanje ne zahteva nič drugega, kot obstoj zavarovanja v obliki in višini, skladi z določili 15. člena ZAID. Zato je ta zahteva naročnika popolnoma legitimna.

GLEDE NECENOVNEGA MERILA
Najprej, Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev NISO FORMALNI PRAVNI VIR niti NISO USKLAJENE Z NACIONALNIMI PREDPISI (Zakon o javnih financah) NITI S PREDPISI EU, konkretno Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, ki v 6. členu določa: »Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote,
univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.«.

33. člen navedene Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije dalje tudi določa:
»Člen 33
Smotrnost ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti
1. Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:
(a) načelom gospodarnosti, ki zahteva, da se sredstva, ki jih zadevna institucija Unije uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na razpolago pravočasno, v ustrezni količini in ustrezni kakovosti ter za najugodnejšo ceno;
(b) načelom učinkovitosti, ki se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;
(c) načelom uspešnosti, ki se nanaša na obseg, v katerem se zasledovani cilji dosežejo preko izvedenih dejavnosti.«.

Ker naročnika navedeni predpisi zavezujejo neposredno, tako kot ZJN-3, je postopke oddaje javnih naročil dolžan izvajati skladno z njihovimi določili.

Torej, načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3), v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve ter uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročila.

Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi tiste pogoje za sodelovanje oziroma priznanje sposobnosti, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti v 15. členu določa:
»15. člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1) Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.
(2) Z zavarovanjem MORA biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.
(3) Med škodo, ki MORA biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.
(4) Zavarovanje odgovornosti MORA vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.
(5) Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel,  NE SME BITI NIŽJA OD 50.000 EVROV.
(6) Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali pa vsebovati splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.
(7) Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.«.

Torej, MERILO »Zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu s 15. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 – odl. US in 85/24, v nadaljevanju ZAID), v višini letne zavarovalne vsote 60.000,00 EUR ali več«, torej je v zvezi s predmetom javnega naročanja, ki se nanaša na naročanje storitev projektiranja. 

Zavarovanje projektantske odgovornosti je oblika zavarovanja poklicne odgovornosti, ki krije škodo, ki jo projektant povzroči tretjim osebam ali naročniku zaradi strokovnih napak pri opravljanju projektantskih del. Obseg kritja je določen s pogodbo o zavarovanju, pri čemer zavarovalnica odgovarja v mejah zavarovalne vsote za škodo, ki je neposredna posledica napake v projektu ali napačnega tehničnega svetovanja (drugi odstavek 964. člena OZ). Višja zavarovalna vsota zavarovanja za škodo po 15. členu ZAID, torej predstavlja višje kritje predstavlja in nudi naročniku dodatno varnost (kakovost) v primeru nastanka večje škode. Glede na to, da je predmet javnega naročila projektiranje objekta visoke gradnje (objekta za izvajanje javne službe), je tveganje višine in obsega škode, ki lahko nastane na podlagi projektantske odgovornosti, višja kot npr. pri projektiranju objekta nižje gradnje. Višja zavarovalna vsota za projektantsko odgovornost neposredno zmanjšuje finančna tveganja naročnika. Če gre za zahteven ali velik projekt, višje kritje pomeni večjo ekonomsko varnost in kakovost zaščite pred morebitnimi napakami v projektni dokumentaciji, kar je popolnoma legitimen cilj javnega naročanja. Tisti gospodarski subjekti, ki se odločijo ponuditi večjo varnost (in s tem prevzeti višje stroške premije), pa so za to konkurenčno nagrajeni s točkami. Samostojna odločitev ponudnika o poslovnem tveganju in stroških ne pomeni diskriminacije s strani naročnika.



2. Primerljivost referenc
Referenčni pogoj določa klasifikacijo stavbe CC-SI 126 ter izdelavo DGD in PZI s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, ne določa pa minimalne velikosti ali primerljivega obsega posega.
Ali se torej kot ustrezna referenca šteje tudi projektiranje prizidka velikosti približno 20 m² k stavbi CC-SI 126, če izpolnjuje ostale navedene zahteve?
Menimo, da takšen poseg ne izkazuje primerljivih izkušenj s celovitim projektiranjem štirioddelčnega vrtca. Predlagamo dopolnitev pogoja s sorazmerno minimalno površino dejansko projektiranega posega oziroma drugim objektivnim kazalnikom primerljive zahtevnosti.
Glej ZJN-3 in Smernice za naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev.
Hvala.
ODGOVOR
Ponavljamo, Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev niso niti formalni pravni vir niti niso usklajene z nacionalnimi predpisi (Zakon o javnih financah) niti s predpisi EU, konkretno Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, ki v 6. členu določa: »Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote,
univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.«.

33. člen navedene Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije dalje tudi določa:
»Člen 33
Smotrnost ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti
1. Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:
(a) načelom gospodarnosti, ki zahteva, da se sredstva, ki jih zadevna institucija Unije uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na razpolago pravočasno, v ustrezni količini in ustrezni kakovosti ter za najugodnejšo ceno;
(b) načelom učinkovitosti, ki se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;
(c) načelom uspešnosti, ki se nanaša na obseg, v katerem se zasledovani cilji dosežejo preko izvedenih dejavnosti.«.

Ker naročnika navedeni predpisi zavezujejo neposredno, je postopke oddaje javnih naročil dolžan izvajati skladno z njihovimi določili.

Kot izhaja iz sklepa DKom št. 018-060/2026-8, z dne 22. 6. 2026, lahko naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Pri oblikovanju referenčnih kriterijev mora naročnik upoštevati, da morajo biti posamezni referenčni kriteriji sorazmerni in povezani s predmetom naročila. Z drugimi besedami to pomeni tudi, da mora naročnik zahteve za referenčni posel opisati na način, da bo ta obsegal storitev oziroma gradnjo, primerljivo predmetu javnega naročila. Referenca je namreč po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti določeno javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno storitev oziroma gradnjo (ki jo je po obsegu, zahtevnosti in kvaliteti mogoče primerjati s predmetom naročila) v preteklosti že uspešno izvedel. Naročnik lahko le na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje, izkušnje in kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila, ki ga razpisuje. Naročnik seveda ne more zahtevati popolne identičnosti referenčnega posla in predmeta javnega naročila, saj je popolna identičnost dveh predmetov praviloma nemogoča. Poleg tega bi bila taka zahteva načeloma tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi lahko predstavljala tudi nemogoč pogoj. Vsekakor pa je glede na načelo sorazmernosti treba zavzeti stališče, da morata biti predmet referenčnega posla in predmet javnega naročila enaka oziroma podobna do te mere, da je na podlagi potrdila o uspešni izvedbi referenčnega posla mogoče utemeljeno sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje in izkušnje za izvedbo predmeta naročila.

Kot izhaja iz točke 1.1 Dokumentacije JN je predmet javnega naročila Predmet naročila je izdelava DPP z idejno zasnovo, DGD ter PZI projektne dokumentacije za Vrtec Ribnik III skupaj z zunanjo ureditvijo kot izhaja iz projektne naloge.  

Kot izhaja iz točke 2.4. Dokumentacije JN, je naročnik pod pogojem za sodelovanje, vezanim na izkušnje za izvajanje javnega naročanja navedel: 
»Ponudnik mora v ponudbi navesti reference prejšnjih naročil, izvedenih v zadnjih sedmih  (7) letih pred potekom roka za oddajo ponudb v tem javnem naročilu,  za izdelano projektno dokumentacijo:
-	vsaj dva (2) ločena referenčna projekta, v okviru katerega se je izdelal projekt DGD, PZI ter pridobilo gradbeno dovoljene za:  stavba splošnega družbenega pomena (Uredba o razvrščanju objektov (UL RS 96/22) – klasifikacijska številka 126).«.

Sedmi odstavek 39. člena Gradbenega zakona (GZ-1) določa: »Projektant in vodja projektiranja S PODPISOM projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa  JAMČITA ZA NJENO PRAVILNOST, upoštevaje raven obdelave.«.

Iz druge alineje prvega odstavka 117. člena GZ-1 tudi izhaja: »Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 eurov do 60.000 eurov, če kot projektant: ne izdela projektne dokumentacije tako, da je ta skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno izvedbo objekta in racionalnost rešitev v času gradnje in vzdrževanja objekta (prva alineja drugega odstavka 14. člena tega zakona)«.

Skladno z vsem navedenim, je naročnik dne 12. 10. 2026, ob 15:03, na postavljeno vprašanje na Portalu javnih naročil odgovoril:
»VPRAŠANJE
Spoštovani,

v okviru pogoja za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti naročnik zahteva najmanj dva ločena referenčna projekta, pri katerih sta bila izdelana DGD in PZI ter pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt klasifikacije CC-SI 126.

Prosimo za potrditev, da se kot ustrezna prizna tudi referenca, pri kateri je gospodarski subjekt:

- v fazi DGD nastopal kot vodilni gospodarski subjekt, zagotovil vodjo projektiranja ter vodil in koordiniral izdelavo celotne projektne dokumentacije DGD, na podlagi katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje;

- v fazi PZI pa je zaradi nadaljevanja investicije po modelu »design & build« nastopal kot podizvajalec za izdelavo načrta arhitekture PZI, pri čemer je poleg izdelave navedenega načrta aktivno sodeloval tudi pri koordinaciji in usklajevanju projektnih rešitev med posameznimi strokami.

Poudarjamo, da sta bila za isti referenčni objekt izdelana tako DGD kot PZI, gospodarski subjekt pa je pri obeh fazah dejansko opravljal projektantske storitve in sodeloval pri medsebojnem usklajevanju projektne dokumentacije.

Glede na to, da referenčni pogoj ne določa izrecno, da mora gospodarski subjekt v obeh fazah nastopati kot vodilni gospodarski subjekt, menimo, da je navedena referenca skladna z zahtevanim pogojem.

Prosimo za potrditev, da naročnik tako referenco priznava kot ustrezno za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.


ODGOVOR
Za izpolnjevanje zahtevanega pogoja tehnične in strokovne sposobnosti je ključno, da je gospodarski subjekt v okviru referenčnega projekta nastopal kot odgovorni pripravljavec projektne dokumentacije tako za fazo DGD kot tudi za fazo PZI, kar izkazuje s podpisom na obeh ravneh projektne dokumentacije. Sodelovanje zgolj v vlogi podizvajalca za izdelavo posameznega načrta (npr. načrta arhitekture), četudi ob aktivnem sodelovanju pri koordinaciji, ne predstavlja enakovredne stopnje odgovornosti in izkušenj z vodenjem ter izdelavo celotnega PZI projekta za objekt zahtevane kl

VPRAŠANJE
Spoštovani.

Razpisna dokumentacija med storitve, vključene v pogodbeno ceno, uvršča tudi »izvedbo predhodnega postopka z vso potrebno dokumentacijo, če bi bilo za poseg v okolje potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje«.

Takšni opredelitvi nasprotujemo, saj iz objavljene dokumentacije ni razvidna konkretna podlaga za obveznost izvedbe predhodnega postopka, prav tako niso opredeljeni obseg potrebne dokumentacije, strokovne podlage in vpliv morebitnega postopka na pogodbene roke. Glede na opisani obseg novogradnje vrtca potreba po takšnem postopku ni očitna.

Navedba je tudi vsebinsko neustrezna: v predhodnem postopku se šele ugotavlja, ali je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Zato njegove izvedbe ni smiselno pogojevati z že ugotovljeno potrebo po presoji. Obenem ni jasno, ali naročnik v pogodbeni ceni pričakuje (in zahteva) samo izvedbo predhodnega postopka ali tudi morebitno nadaljnjo presojo, izdelavo poročila o vplivih na okolje in sodelovanje v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Takih pričakovanj pa ne more podati, ker postopek predhodne presoja iz podanih informacij ni prepoznan kot potreben.

Ponudniki tako ne moremo na enotnih izhodiščih določiti obsega dela in oblikovati primerljivih ponudbenih cen. Posamezni ponudniki bodo vključili različno visoke rezerve za negotove obveznosti, drugi pa bodo izhajali iz predpostavke, da postopek ne bo potreben. Splošna zahteva, da so vsi takšni stroški vključeni v pogodbeno ceno, te nedoločenosti ne odpravlja.

Naročnika zato pozivamo, da navedeno obveznost izloči iz osnovne pogodbene cene. 

Če kot naročnik pri sedanji zahtevi vztrajate, zahtevamo navedbo konkretne pravne in dejanske podlage za pričakovano izvedbo predhodnega postopka ter natančno opredelitev storitev in strokovnih podlag, ki jih morajo ponudniki vključiti v ponudbeno ceno.

Hvala.

ODGOVOR
Določilo in zahtevo glede izvedbe predhodnega postopka bo naročnik črtal objavil v popravku Dokumentacije JN.

VPRAŠANJE
Spoštovani.

Naročnik med stroške, vključene v pogodbeno ceno, uvršča »stroške soglasij, upravnih taks ter vse preostale stroške, potrebne za pravilno in pravočasno izvedbo storitev in drugih obveznosti po tej pogodbi«.

Prosimo za jasno razmejitev stroškov projektantskih storitev od stroškov investitorja. Ali naročnik potrjuje, da sam zagotovi pravico graditi in krije stroške pridobivanja služnosti oziroma drugih pravic na zemljiščih, vključno z nadomestili in odškodninami lastnikom, cenitvami, pripravo pogodb, notarskimi storitvami ter zemljiškoknjižnimi postopki, kakor tudi morebitni komunalni prispevek in plačila za priključitev?

Priprava in vložitev vloge za gradbeno dovoljenje sta razumljivo vključeni v projektantovo storitev. Opozarjamo pa, da je občina oproščena upravnih taks po ZUT, projektni pogoji in mnenja po GZ-1 pa se izdajajo brezplačno. Prosimo zato tudi za konkretizacijo drugih plačljivih soglasij oziroma dajatev, ki naj bi jih ponudniki vključili v ceno.

Nedoločenih plačil tretjim osebam brez podatkov o njihovi podlagi in obsegu ni mogoče primerljivo ovrednotiti, zato predlagamo ustrezno dopolnitev pogodbe.

Hvala

ODGOVOR
Naročnik potrjuje razmejitev stroškov in pojasnjuje, da je investitor izključni nosilec stroškov in postopkov za zagotovitev pravice graditi skladno z določili GZ-1. Investitor bo na lastne stroške zagotovil:
•	pridobitev služnosti ali drugih stvarnih/navezovalnih pravic na tujih nepremičninah (vključno z odškodninami, nadomestili ter stroški cenilcev in notarjev),
•	celotno pravno pripravo pogodb in izvedbo zemljiškoknjižnih vpisov,
•	odmero in plačilo komunalnega prispevka,
•	stroške vseh končnih priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter morebitno nadomestilo za spremembo namembnosti zemljišč.
Dolžnost ponudnika (projektanta) pa je, da v okviru svoje pavšalne ponudbene cene upošteva vse stroške, ki so neposredno povezani z administrativno in tehnično izvedbo same projektantske storitve. To vključuje pripravo, oddajo ter vodenje vseh vlog in postopkov do pridobitve gradbenega dovoljenja.
Naročnik se zaveda, da je kot občina skladno z Zakonom o upravnih taksah (ZUT) oproščen plačila upravnih taks in da se projektni pogoji ter mnenja skladno z GZ-1 izdajajo brezplačno. Vendar pa mora ponudnik kot strokovnjak v ponudbeni ceni zajeti morebitne druge specifične administrativne ali tehnične stroške (npr. stroške pridobivanja projektnih podlag, digitalnih podatkov iz uradnih evidenc, izpise, reprodukcijo gradiv, morebitne specifične stroške preveritev, ki niso del brezplačnih mnenj), ki so javno dostopni in predpisani na portalih eUprava oz. SPOT ter so potrebni za popolnost vlog. Popis del in pogodba se v tem delu ne spreminjata.

VPRAŠANJE
Pozdravljeni.
Vljudno prosimo za nekaj pojasnil in dopolnitve povpraševanja v zvezi z osnutkom pogodbe in projektne naloge.
Vljudno prosimo za pojasnilo k vsakemu vprašanju.
1. Pogodba v 2. členu določa pojasnilno–sodelovalno dolžnost projektanta do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma primopredaje, vendar njen obseg ni dovolj določen za pripravo primerljivih ponudb.
1a. Prosimo za pojasnilo, ali gre zgolj za pojasnjevanje izdelane dokumentacije in odpravljanje lastnih napak.
Ostale storitve (npr. redno sodelovanje med gradnjo, obiski gradbišča, udeležba na koordinacijah ter preverjanje predlaganih zamenjav materialov, opreme in projektnih rešitev) verjetno niso predmet ponudbe.
Če naročnik zahteva tudi širše sodelovanje, naj določi njegov predvideni obseg v urah in obiskih po posameznih strokah, predvideno trajanje gradnje ter način plačila storitev, ki ta obseg presegajo. 
1b. Prav tako prosimo za potrditev, da spremembe in dodatno projektiranje iz razlogov, za katere projektant ne odgovarja, niso vključeni v pojasnilno–sodelovalno dolžnost in se posebej naročijo ter plačajo.
ODGOVOR
Kot izhaja iz drugega odstavka 14. člena GZ-1: 
»(2) Projektant v okviru prevzete storitve projektiranja zlasti:
-    zagotovi izdelavo projektne dokumentacije, tako da je skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno izvedbo objekta in racionalne rešitve v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja objekta,
-     za vodenje izdelave projektne dokumentacije izmed sodelujočih pooblaščenih strokovnjakov, ki za projektanta opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, določi vodjo izdelave projektne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: vodja projektiranja), ki je iz stroke, katere vsebina predstavlja glede na namembnost objekta in vrsto gradnje osnovno vsebino projektiranja,
-	ZAGOTOVI SODELOVANJE pooblaščenega strokovnjaka, ki glede na svoje poklicne naloge v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, izdela načrt oziroma prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta oziroma prikaza, če to ni vodja projektiranja,
-	ODGOVARJA ZA CELOVITOST IN MEDSEBOJNO USKLAJENOST VSEH DELOV PROJEKTNE DOKUMENTACIJE.«.

V kontekstu navedenih določil, je v pogodbi zajeta pojasnilno-sodelovalna dolžnost. Njen obseg je odvisen od kvalitete in vsebinskih lastnosti projektne dokumentacije, ki jo izdela izvajalec. Tako da je obseg pojasnilno-sodelovalna dolžnost subjektivno pogojen z ravnanji in skrbnostjo izvajalca, ter posledično v tem kontekstu v celoti odvisen od njega, ne od naročnika.




2. V 10. členu pogodbe je določena pogodbena kazen v višini 5 % celotne pogodbene vrednosti z DDV za vsak koledarski dan zamude pri posamezni aktivnosti, brez zgornje omejitve.
Takšni ureditvi nasprotujemo kot očitno pretirani: že dvodnevna zamuda pomeni 10 %, dvajsetdnevna pa celotno pogodbeno vrednost, tudi kadar je zamujena le posamezna faza. Določba dodatno dopušča razlago o seštevanju kazni za prekrivajoče se zamude.
Takšno tveganje lahko ponudnike odvrne od sodelovanja ali povzroči višje ponudbene cene, ob uveljavljanju kazni pa ogrozi likvidnost projektanta in dokončanje naročila. S tem škoduje tudi interesu naročnika. 
Opozarjamo še na možnost sodnega zmanjšanja nesorazmerne kazni po 252. členu OZ, kar obe strani izpostavlja nepotrebnim sporom.
Predlagamo kazen v višini 0,2 % vrednosti zamujene faze brez DDV za vsak koledarski dan zamude, za katero odgovarja projektant, pri čemer skupni znesek vseh pogodbenih kazni za zamudo ne sme preseči 10 % celotne pogodbene vrednosti brez DDV. Ista zamuda se ne sme večkrat sankcionirati zaradi njenega prenosa na nadaljnje pogodbene roke.
Naročniku ostane pravica zahtevati razliko do dokazane višje škode ob izpolnjenih predpostavkah odškodninske odgovornosti.
Pozivamo za spremembo vsebine pogodbe.
ODGOVOR
Pogodbena kazen ima dvojno naravo, poleg kaznovalne deluj tudi kot vnaprej dogovorjena (pavšalna) odškodnina v okviru civilnega prava. Načelo sorazmernosti smo upoštevali pri določitvi višine pogodbene kazni za posamezni dan ter pri omejitvi zgornje meje vrednosti pogodbene kazni. 




3. V 11. členu pogodbe je določeno, da mora projektant napake odpraviti v roku, ki ga enostransko postavi naročnik, brez zahteve po njegovi primernosti in izvedljivosti.
Prosimo za spremembo določbe tako, da se rok določi sporazumno glede na naravo in zahtevnost napake ter potrebna usklajevanja. Če sporazum ni dosežen, mora biti rok naročnika obrazložen in objektivno izvedljiv.
ODGOVOR
Četrti odstavek 11. člena vzorca pogodbe določa: »Pomanjkljivosti in/ali napake/skrite napake v izdelani projektni dokumentaciji, ugotovljene v obdobju dogovorjenega podaljšanega izvajalčevega jamčevalnega roka (garancijski dobi) za skrite napake, je izvajalec dolžan na naročnikovo zahtevo brezplačno odpraviti v s strani naročnika postavljenem roku.«. 
Ker se navedeno določilo nanaša na »pomanjkljivosti in/ali napake/skrite napake v izdelani projektni dokumentaciji«, se naročnik z izvajalcem ne bo pogajal o naknadnem roku za izpolnitev obveznosti, ki jih je izvajalec bil dolžan izvesti na podlagi pogodbe, temveč bo sam določil primeren rok skladno z določili 105. člena OZ. Določitev roka za odpravo pomanjkljivosti in/ali napake/skrite napake v izdelani projektni dokumentaciji, ostanejo v diskreciji naročnika.




4. Pogodbena kazen za neizpolnitev – 9. člen pogodbe
Poleg dnevne kazni iz 10. člena je v 9. členu določena še kazen za neizpolnitev v višini 50 % celotne pogodbene vrednosti z DDV, brez razlikovanja med popolno in delno neizpolnitvijo.
Kazen je absolutno previsoka in zaradi rizika pomeni močno zvišanje ponudbene cene s strani ponudnikov. 
Predlagamo bistveno znižanje kazni in njeno vezavo na vrednost neizpolnjenega dela. Hkrati predlagamo, da skupni znesek pogodbenih kazni iz 9. in 10. člena ne preseže 10 % celotne pogodbene vrednosti brez DDV ter da se ista kršitev ne sankcionira večkrat. 
ODGOVOR
Pogodbena kazen v šestem odstavku 9. člena pogodbe je predvidena za primer: » Če  naročnik  odstopi  od  pogodbe  zaradi  navedenih  pogodbenih  kršitev  s  strani  izvajalca,  mu  mora  izvajalec plačati  pogodbeno  kazen  za  neizpolnitev  v  višini  50  %  (petdeset  odstotkov) pogodbene  vrednosti  z DDV.«.
Gre torej za kazen, predvideno za primere kršitve pogodbe s strani izvajalca, v primerih, ki jih predvideva pogodba.




5. Začetek teka rokov – 3., 8. in 21. člen pogodbe
Rok za DPP teče od »pravnomočnosti naročila«, začetek del je določen takoj po podpisu pogodbe, pogodba pa postane veljavna šele po predložitvi finančnega zavarovanja.
Torej bi rok za DPP že lahko tekel še pred sklenitvijo pogodbe.
Prosimo za uskladitev določb tako, da roki začnejo teči po začetku veljavnosti pogodbe in zagotovitvi potrebnih vhodnih podatkov. Ob poznejšem začetku naj se ustrezno premaknejo tudi skrajni koledarski roki.
ODGOVOR:
Naročnik bo navedene pripombe deloma upošteval in objavil popravek Dokumentacije JN. 



6. Rok in plačilo faze DGD – 3. člen pogodbe
Prosimo za potrditev, da rok za fazo DGD pomeni izdelavo dokumentacije, pridobitev potrebnih mnenj in vložitev popolne vloge za GD, ne pa tudi izdaje oziroma pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.
Ali bo naročnik potrdil, da se izdelana in predana faza DGD lahko obračuna neodvisno od trajanja odločanja upravnega organa ter da zamude organov in mnenjedajalcev, za katere projektant ne odgovarja, ustrezno podaljšajo pogodbene roke?
ODGOVOR
Prevzeta faza DGD se bo štela v trenutku, ko bo na Upravno enoto VLOŽENA POPOLNA vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, ne glede na to, kdaj bo pristojni organ izdal GD.



7. Podaljšanje rokov in prekinitev del – 3. in 4. člen pogodbe
Prosimo za izrecno določitev, da zamude naročnika pri potrjevanju rešitev, zagotavljanju podatkov, urejanju mej in pravice graditi ter druge okoliščine, za katere projektant ne odgovarja, podaljšajo prizadete pogodbene roke.
7b. Ob daljši prekinitvi iz razlogov zunaj projektantove odgovornosti naj pogodba omogoča tudi dogovor o plačilu izkazanih dodatnih stroškov prekinitve in ponovnega zagona del.
ODGOVOR:
240. člen OZ določa: »Dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.«.
Šesti odstavek 2. člena pogodbe določa: »Naročnik lahko odstopi od pogodbe po zaključku posamezne faze projektantskih storitev. Še posebej pa si naročnik pridržuje pravico odstopiti od pogodbe v primeru, da se v kateri koli fazi izvajanja te pogodbe ugotovi, da se izvajalec ne drži vmesnih  pogodbenih rokov. V primeru odstopa naročnika od izvedbe pogodbe, po zaključku katere koli posamezne faze projektantskih storitev, izvajalec nima pravice uveljavljati kakršni koli zahtevek za izpad dohodka, škode ali odstopnino zaradi ne dokončanja vseh faz projektantskih storitev oz. del po pogodbi.«.
Naročnik pri izvajanju konkretnega projekta ne predvideva daljših prekinitev, zato ne bo spreminjal vzorca pogodbe.





8. Plačilo ob opustitvi faz ali odstopu naročnika – 2., 3. in 9. člen pogodbe
Naročnik si pridržuje pravico opustiti posamezne faze oziroma odstopiti zaradi nezagotovljenih sredstev, plačilo pa je vezano na predajo posamezne dokumentacije.
Prosimo za dopolnitev pogodbe tako, da se ob ustavitvi iz razlogov, za katere projektant ne odgovarja, plačajo vse dokazljivo opravljene storitve, tudi znotraj nedokončane faze, ter upravičeno prevzete in neizogibne obveznosti do podizvajalcev. To vključuje tudi raziskave, pripravljalne aktivnosti in usklajevanja, čeprav še niso zaključeni v samostojen izdelek.
ODGOVOR:
Šesti odstavek 2. člena pogodbe določa: »Naročnik lahko odstopi od pogodbe po zaključku posamezne faze projektantskih storitev. Še posebej pa si naročnik pridržuje pravico odstopiti od pogodbe v primeru, da se v kateri koli fazi izvajanja te pogodbe ugotovi, da se izvajalec ne drži vmesnih  pogodbenih rokov. V primeru odstopa naročnika od izvedbe pogodbe, po zaključku katere koli posamezne faze projektantskih storitev, izvajalec nima pravice uveljavljati kakršni koli zahtevek za izpad dohodka, škode ali odstopnino zaradi ne dokončanja vseh faz projektantskih storitev oz. del po pogodbi.«.
Peti odstavek 3. člena pogodbe določa: »Dinamika obračunavanja izvedenih storitev: za izdelavo projektne dokumentacije, po predaji posamezne dokumentacije.«.
Tretja alineja prvega odstavka 4.člena pogodbe, določa: 
»Naročnik se obvezuje:
	-    pravočasno obvestiti izvajalca o vseh spremembah in novo nastalih situacijah, ki bi lahko imele vpliv na izvršitev prevzetih storitev.«.

V kolikor naročnik ne bo pravočasno obvestil o vseh spremembah in novo nastalih situacijah, ki bi lahko imele vpliv na izvršitev prevzetih storitev, bo to pomenilo njegovo kršitev pogodbenih obveznosti in bo izvajalec lahko od njega zahteval povračilo škode skladno z določili civilnega prava.





9. Spremembe že potrjenih rešitev – 3. in 4. člen pogodbe
Pogodba v ceno vključuje vse spremembe zasnove in rešitev na zahtevo naročnika ali mnenjedajalcev ter prilagajanje prostorskega programa.
Prosimo za razmejitev med brezplačnim odpravljanjem projektantovih napak in spremembami že potrjenih izhodišč. 
Ali naročnik potrjuje, da se nove zahteve in spremembe, ki niso posledica projektantove napake ali opustitve, posebej ovrednotijo in naročijo, z ustrezno prilagoditvijo rokov?
ODGOVOR
V kolikor bo, po že potrjenih naročnikovih rešitvah prišlo do kakšnih dodatnih zahtev, se bo zadeva presojala skladno z določili druge alineje prvega odstavka 95. člena ZJN-3. 



10. Časovna omejitev pogodbenih obveznosti – 5. in 11. člen pogodbe
Pogodbeno podaljšano jamčevanje in nekatere druge obveznosti trajajo do uporabnega dovoljenja oziroma primopredaje objekta, ne glede na to, kdaj bo naročnik začel ali zaključil gradnjo.
Prosimo za določitev skrajnega trajanja teh pogodbenih obveznosti za primer odložene ali opuščene gradnje ter uskladitev z obdobjem zahtevanih finančnih zavarovanj. Pri tem naj ostane nedotaknjena zakonska odgovornost, ki je ni mogoče pogodbeno izključiti.
ODGOVOR:
Tretji odstavek 11. člena pogodbe določa: »Pogodbeni stranki se izrecno dogovorita za podaljšanje izvajalčeve odgovornosti za skrite napake v izdelani projektni dokumentaciji (garancijska doba), in sicer vse do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma primopredaje za objekt/objekte, ki so predmet projektne dokumentacije po tej pogodbi.«.
Gre torej za DOLOČJIV rok ter kot takšen skladen z določili civilnega prava.
Naročnik zato teh določil ne bo spreminjal.



11. Predaja finančnega zavarovanja in prevzem dokumentacije – točka 2.8 ter 8. in 11. člen pogodbe
Dokumentacija določa predložitev zavarovanja za odpravo napak v 15 dneh po podpisu primopredajnega zapisnika, hkrati pa določa, da brez tega zavarovanja primopredaja ni opravljena.
Prosimo za odpravo nasprotja in jasno določitev zaporedja prevzema, predaje zavarovanja in plačila. Morebitno zadržanje plačila zaradi manjkajočega zavarovanja naj bo omejeno na njegovo zahtevano višino, torej pri zavarovanju za odpravo napak na 5 %, ne na 10 % pogodbene vrednosti.
ODGOVOR:
Vsebina pogodbe ni v nasprotju, temveč našteva vse predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se šteje, da je primopredaja izvedena uspešno in skladno s pogodbo. Naročnik zato pogodbe v tem delu ne bo spreminjal.



12. Sopodpis DZO in izdelava PID – 3. člen pogodbe
Pogodba zahteva sopodpis dokazila o zanesljivosti objekta, predračun pa ne vsebuje samostojne postavke za izdelavo PID.
Prosimo za navedbo konkretnega obrazca oziroma izjave, ki naj bi jo podpisal projektant, in pravne podlage za takšno zahtevo. 
Prav tako prosimo za izrecno opredelitev, ali je PID predmet naročila. Če je, naj naročnik določi njegov obseg, rok in ločeno postavko za ovrednotenje.
ODGOVOR
Naročnik bo pripombo glede sopodpisa dokazila o zanesljivosti objekta upošteval in objavil popravek Dokumentacije JN. 




13. Odgovornost za zahtevke izvajalca gradnje – 11. člen pogodbe
V 11. členu pogodbe projektant s prevzemnim zapisnikom zagotavlja popolnost dokumentacije, na podlagi katere izvajalec gradnje ne bo mogel zahtevati dodatnega plačila zaradi njene nepopolnosti ali pomanjkljivosti.
Gre za zahtevo, ki pomeni neupravičeno bogatenje.
Prosimo za spremembo določbe tako, da zahtevek izvajalca gradnje sam po sebi ne pomeni projektantove odgovornosti. Ta se ugotavlja na podlagi konkretne napake, vzročne zveze in dejanske škode, projektantu pa mora biti omogočena opredelitev do zahtevka.
Projektantova odgovornost ne sme pomeniti financiranja gradnje namesto naročnika. Če je določeno delo iz dokumentacije izpuščeno, vendar je potrebno za izvedbo objekta in bi ga naročnik moral plačati tudi ob pravilni dokumentaciji, njegova vrednost sama po sebi ni škoda zaradi projektantove napake. Morebitna odgovornost se lahko nanaša na dokazano dodatno škodo, nastalo zaradi napake, ne pa avtomatično na celotno vrednost izpuščenega dela.
ODGOVOR
Sedmi odstavek 39. člena Gradbenega zakona (GZ-1) določa: »Projektant in vodja projektiranja S PODPISOM projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa  JAMČITA ZA NJENO PRAVILNOST, upoštevaje raven obdelave.«.

Kot izhaja iz četrte alineje drugega odstavka 14. člena GZ-1:  »(2) Projektant v okviru prevzete storitve projektiranja zlasti:
- 	ODGOVARJA ZA CELOVITOST IN MEDSEBOJNO USKLAJENOST VSEH DELOV PROJEKTNE DOKUMENTACIJE.«.

V kakšnem kontekstu lahko torej pogodbeno določilo, ki je posledica nepopolne ali pomanjkljive dokumentacije zaradi izvajalčeve kršitve določil 14. in 39. člena GZ-1, interpretirate kot »neupravičeno bogatenje«? Ali mislite na neupravičeno bogatenje izvajalca, ki pričakuje plačilo za izdelek, ki ni skladen z določili GZ-1? Takšna rešitev bi bila v nasprotju s prepovedjo dvojnega financiranja, ki je predpisana na področju ravnanja s proračunskimi sredstvi.

Naročnik ne bo spreminjal teh pogodbenih določil.




14. Geotehnične raziskave in hidrološko-hidravlična študija – 3. člen pogodbe in projektna naloga
V ceno so vključeni geomehansko poročilo in morebitna HH študija oziroma analiza, vendar obseg preiskav ni določen. Projektna naloga hkrati opozarja na vodotok ter verjetnost plazenja in erozije.
Prosimo za objavo razpoložljivih raziskav, študij in pogojev DRSV ter določitev enotnega ponudbenega obsega novih preiskav in analiz. Če obsega ni mogoče določiti vnaprej, predlagamo predvidene količine in cene na enoto oziroma ločeno naročanje dodatno ugotovljenih potreb.
ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da se bo natančna mikrolokacija objekta vrtca, tlorisni gabariti in predvidena obtežba konstrukcije določila v fazi priprave DPP in ti podatki niso vnaprej znani, zato vnaprej ni mogoče strokovno utemeljeno določiti natančnega obsega, globin in lokacij geotehničnih preiskav. Vsi merodajni prostorski akti, javne evidence (npr. Atlas okolja, e-Prostor) ter obstoječi varstveni režimi, ki opozarjajo na poplavno, erozijsko ali plazljivo ogroženost, so ponudnikom javno dostopni in predstavljajo vhodne podatke za izdelavo projektne dokumentacije. Usmeritve nosilcev urejanja prostora (MOP, DRSV itd.) se pridobivajo v fazi izdelave DPP glede na konkretno arhitekturno rešitev. Skladno z načeli ZJN-3 (predvsem z načelom enakopravne obravnave) morajo ponudniki v pavšalni znesek te postavke vključiti tisti obseg raziskav in analiz (geomehansko poročilo z oceno stabilnosti, hidrološko-hidravlična analiza), ki ga kot strokovnjaki ocenjujejo za potrebnega in zadostnega za varno ter strokovno projektiranje takšnega tipa objekta na predmetnem območju. Oblikovanje cen na enoto zaradi navedenih tehničnih neznank (odsotnost rešitve) v tej fazi ni izvedljivo.



15. Ureditev mej in geodetske podlage – projektna naloga, str. 3
Projektna naloga predvideva začetek urejanja mej šele po potrditvi idejne zasnove.
Idejna zasnova NI PREDMET razpisanih del.
15a. Prosimo opredelitev do izdelave idejne zasnove (obseg, roki).
15b. Prosimo za določitev roka, do katerega bo naročnik zagotovil urejene meje, ter obsega geodetskega posnetka, ki ga mora izdelati projektant. Ali naročnik potrjuje, da potrebne predelave potrjene zasnove zaradi poznejše ugotovitve drugačnega poteka mej niso projektantova napaka in omogočajo prilagoditev cene ter rokov?
ODGOVOR
Zahtevana je idejna rešitev v okviru DPP, kar je naročnik izrecno specificiral v dokumentaciji JN. V projektni nalogi je prišlo do pomote pri poimenovanju, kar bo naročnik upošteval in objavil popravek projektne naloge. Strošek ureditve mej bo kril naročnik. Od idejne rešitve v okviru DPP je odvisno, katere meje bo potrebno ureditvi v fazi pred vložitvijo DGD za pridobitev GD. Urejanje mej bo naročnik zagotovil v času izdelave DPP.



16. Meja obdelave in navezava na obstoječi vrtec
Prosimo za grafično opredelitev meje obdelave, vključno z dostopom, parkirišči, priključki in morebitnimi posegi v obstoječi vrtec.
Ali so predvideni samostojni priključki ali navezava prek obstoječega vrtca? 
Prosimo za razpoložljive podatke o priključnih mestih in kapacitetah ter dokumentacijo obstoječih ureditev. Jasno naj se razmejijo vključeni priključki in prestavitve od nadgradenj GJI v interesu upravljavcev, ki jih pogodba izključuje.
ODGOVOR
Ožje in širše območje obdelave bo naročnik objavil v popravku projektne naloge. Predvideni so samostojni priključki. Pri izdelavi DPP se uskladi točke priključevanja na GJI in kapacitete s pristojnimi mnenje dajalci v okviru pridobivanja mnenj. 



17. Končna zmogljivost in prihodnje širitve – projektna naloga, str. 7
Projektna naloga predvideva štiri oddelke in možnost nadaljnjega dodajanja enot, vendar ne določa končne zmogljivosti.
Prosimo za opredelitev predvidenega končnega števila oddelkov ter navedbo prostorov, instalacij in priključkov, ki jih je treba že v tej fazi dimenzionirati za širi

VPRAŠANJE
Pozdravljeni.
1. Konstrukcijski sistem: 
Projektna naloga zahteva »klasično, skeletno gradnjo«, razpis pa najmanj 30-odstotni delež lesa oziroma predvidene alternative. 
Če prav razumemo, bo izbira konstrukcijskega sistema prepuščena projektantu?
ODGOVOR:
Navedene zahteve iz projektne naloge in splošnega dela Dokumentacije JN si ne nasprotujejo, saj je lahko skeletna gradnja oblikovana iz različnih materialov, tudi lesa.



2. Ogrevanje, hlajenje in priprava sanitarne vode:
Projektna naloga omenja kotlovnico, bojler in zaželeno hlajenje s klimami, prikazuje tudi plinsko omrežje, vendar ne določa jasnega energetskega izhodišča.
Ali projektant predlaga in z naročnikom potrdi samostojen energetski sistem novega vrtca ali je predvidena navezava na obstoječi vrtec?
Če naročnik pričakuje primerjavo variant, naj določi njen obseg. Prav tako naj potrdi, ali je hlajenje zahteva ali zgolj možnost.
3. Prezračevanje je vsebinsko premalo opredeljeno:
Pri kuhinji so omenjeni okna, komarniki in napa, pri igralnicah predvsem klimatizacija. Iz tega ni razviden koncept prezračevanja celotnega vrtca. Hlajenje prostorov samo po sebi še ne opredeli dovoda svežega zraka.
Ali naročnik dopušča, da projektant sistem prezračevanja določi glede na predpise in izračune, vključno s potrebnimi tehničnimi prostori, kanali in strešno opremo? Pomembno je, da programsko določene površine teh rešitev ne onemogočajo.
4. Neusklajene zahteve glede temperature vode:
Na eni strani je zahtevana temperatura največ 35 °C na pipah, dostopnih otrokom, na drugi pa najmanj 50 °C na vseh, tudi najbolj oddaljenih pipah in prhah. Dodatno je zahtevano toplotno šokiranje celotnega omrežja.
Zahteve je mogoče tehnično razmejiti, vendar dobesedno niso medsebojno usklajene.
Razjasniti: ali se zahteva najmanj 50 °C nanaša na sistem tople vode pred termostatskim mešanjem, omejitev 35 °C pa na iztokih za otroke. 
Naročnik naj potrdi tudi uskladitev režima dezinfekcije z varnostjo uporabnikov in upravljanjem objekta.
ODGOVOR
2.,3.,4. Strojne inštalacije:
Projektna naloga jasno opredeljuje, da morajo biti enote zasnovane energetsko varčno in usklajene z vsemi veljavnimi predpisi in standardi v RS na področju vrtcev ter pravili stroke.  Podane so bile želje uporabnika glede na izkušnje bivanja v obstoječih vrtcih. V kolikor navedene želje uporabnika niso skladne s predpisi, MORA projektant upoštevati VELJAVNE PREDPISE. Izdelava primerjalnih variant ni predvidena.




5. Samostojen vrtec ali funkcionalna razširitev obstoječega kompleksa:
Predvideni so lastni skupni prostori, vendar projektna naloga omenja tudi večnamensko dvorano obstoječega vrtca Ribnik II.
Ali mora novi vrtec delovati povsem samostojno ali se lahko posamezne funkcije zagotavljajo v obstoječem vrtcu. 
Ali je predvidena fizična povezava, nadkrit prehod ali samo zunanja peš povezava? 
Odgovor vpliva na program, požarne rešitve, dostopnost in morebitne posege v obstoječo stavbo.
ODGOVOR
Vrtec Ribnik III je predviden kot samostojen vrtec. Navezava na obstoječe objekte ni predvidena. Do objekta Ribnik II se predvidi samo peš pot.




6. Razdelilna kuhinja: meje dejanske priprave hrane:
Kuhinja je poimenovana razdelilna, hkrati pa je predvideno kuhanje mlečnih jedi, priprava malic, obdelava sadja in zelenjave ter ravnanje z dietno prehrano.
Katere postopke izvaja centralna kuhinja in katere nova enota, koliko obrokov se razdeljuje ter ali se dietni obroki samo prevzemajo ali tudi pripravljajo? 
Projektant potrebuje potrjen tehnološki program, ne samo seznama naprav.
ODGOVOR
Načrt s področja tehnologije je skladno s 14. členom Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov zajet v tehničnih prikazih načrtov za stavbe. Število otrok v vrtcu se določa skladno z določili Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Oboje mora projektant, kot strokovnjak, poznati.




7. Pralnica: dejanska zmogljivost in uporabniki:
Pralnica vključuje pranje, sušenje in likanje, vendar količina perila ni določena.
Razjasniti: ali služi le štirim novim oddelkom ali tudi obstoječemu vrtcu ter kakšna je predvidena dnevna oziroma tedenska količina perila. 
Od tega so odvisni površina, moč naprav, prezračevanje in ločevanje čistega ter nečistega dela.
ODGOVOR
Da, pralnica služi le novim oddelkom. Upoštevajte predvideno prevladujočo starostno strukturo (3 oddelki prvega starostnega obdobja in en oddelek drugega starostnega obdobja) in število oddelkov v vrtcu. Iz projektne dokumentacije so razvidne ostale podrobnosti, upoštevajte pa tudi smiselno uporabo določil Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca.




8. Parkirna mesta: dodatna ali skupna bilanca?
Navedena so obstoječa parkirna mesta, razširitev parkirišča, mesta za zaposlene, starše in funkcionalno ovirane osebe ter dve mesti na oddelek.
Ali je za novi vrtec treba zagotoviti najmanj osem novih mest ali se del potreb pokrije z obstoječimi; ali so kratkotrajna mesta vključena v to število ali dodatna? 
Potrebna je bilanca celotnega kompleksa, da se ista obstoječa mesta ne upoštevajo dvakrat.
ODGOVOR:
Kot izhaja iz projektne naloge, je po Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, predvidena umestitev 2 parkirnih mest. Potrebno je dodati še 1 parkirno mesto na oddelek, za zaposlene, torej 4 parkirna mesta. Od števila parkirnih mest, jih mora biti 5% namenjenih za potrebe funkcionalno oviranih oseb. Zagotovi naj se tudi kolesarnica za 6 mest. Naročnik bo objavil popravek projektne naloge.




9. Delovanje obstoječega vrtca med gradnjo:
Predvidena je uporaba obstoječega dostopa in poseganje v parkirišče ob delujočem vrtcu.
Ali mora projekt vključevati faznost izvedbe, začasne dostope, začasna parkirišča in ločevanje gradbišča od poti otrok ter ali obstajajo zahtevana obdobja izvedbe priklopov ali drugih motečih del?
Takšne rešitve lahko zahtevajo dodatno projektno obdelavo.
ODGOVOR
Od DPP, ki je predmet javnega naročila, bo odvisno, ali bo potrebno predvideti faznost gradnje ali ne, zato naj ponudnik to upošteva pri pripravi ponudbe, pri čemer mora vrtec Ribnik II, ves čas izvajanja del, delovati nemoteno.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

glede na objavljena pojasnila naročnika ponovno opozarjamo na vprašanje sorazmernosti referenčnega pogoja iz točke 2.4 razpisne dokumentacije.

Naročnik zahteva dva ločena referenčna projekta za objekte klasifikacije CC-SI 126, pri katerih sta bila v zadnjih sedmih letih izdelana DGD in PZI ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. V dodatnem pojasnilu je naročnik zahtevo razložil tako, da mora gospodarski subjekt pri obeh projektih nastopati kot odgovorni pripravljavec celotne projektne dokumentacije tako v fazi DGD kot v fazi PZI, kar izkazuje s podpisom na obeh ravneh dokumentacije.

Menimo, da tako oblikovan in dodatno pojasnjen pogoj presega raven, ki je razumno potrebna za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti za predmetno naročilo, ter lahko neupravičeno omejuje konkurenco.

Posebej opozarjamo, da takšna razlaga izključuje gospodarske subjekte, ki so v fazi DGD nastopali kot vodilni projektanti in odgovorni pripravljavci celotne dokumentacije ter pridobili gradbeno dovoljenje, v fazi PZI pa so zaradi pogodbenega modela »design & build« izdelali načrt arhitekture in aktivno sodelovali pri koordinaciji projektnih rešitev med strokami.

Takšni gospodarski subjekti imajo dejanske in neposredno relevantne projektantske izkušnje, vendar jih naročnik ne priznava zgolj zato, ker pri nadaljnji fazi niso nastopali kot odgovorni pripravljavci celotnega PZI.

Naročnik ima pravico določiti zahtevano raven strokovne usposobljenosti, vendar morajo biti pogoji skladno s 7., 8. in 76. členom ZJN-3 povezani in sorazmerni s predmetom naročila. Pri tem opozarjamo, da zgolj splošna navedba o obstoju zadostnega števila konkurenčnih ponudnikov ne pojasni, zakaj je za projektiranje predmetnega štirioddelčnega vrtca nujno zahtevati kar dve referenci, pri katerih je isti gospodarski subjekt v obeh fazah nastopal kot odgovorni pripravljavec celotne projektne dokumentacije.

Zato naročnika pozivamo, da referenčni pogoj spremeni tako, da za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti zadostuje ena referenca, ki izpolnjuje vse obstoječe vsebinske zahteve glede klasifikacije objekta, izdelave DGD in PZI ter pridobljenega gradbenega dovoljenja.

Podredno predlagamo, da naročnik ohrani zahtevo po dveh referenčnih projektih, vendar dopusti, da je pri enem od njiju gospodarski subjekt nastopal kot odgovorni pripravljavec celotnega DGD, v fazi PZI pa je dejansko izdelal načrt arhitekture PZI in sodeloval pri koordinaciji projektne dokumentacije med strokami.

Takšna sprememba bi še vedno zagotavljala preverjanje ustreznih projektantskih izkušenj, hkrati pa omogočila sodelovanje širšemu krogu strokovno usposobljenih gospodarskih subjektov.

Naročnika pozivamo, da navedeno zahtevo ponovno preuči in ustrezno spremeni razpisno dokumentacijo. V nasprotnem primeru bomo primorani preučiti uporabo pravnih sredstev za presojo zakonitosti referenčnega pogoja.

Lep pozdrav.

ODGOVOR
Kot izhaja iz sklepa DKom št. 018-060/2026-8, z dne 22. 6. 2026, lahko naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Pri oblikovanju referenčnih kriterijev mora naročnik upoštevati, da morajo biti posamezni referenčni kriteriji sorazmerni in povezani s predmetom naročila. Z drugimi besedami to pomeni tudi, da mora naročnik zahteve za referenčni posel opisati na način, da bo ta obsegal storitev oziroma gradnjo, primerljivo predmetu javnega naročila. Referenca je namreč po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti določeno javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno storitev oziroma gradnjo (ki jo je po obsegu, zahtevnosti in kvaliteti mogoče primerjati s predmetom naročila) v preteklosti že uspešno izvedel. Naročnik lahko le na podlagi dokazila, da je ponudnik že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje, izkušnje in kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila, ki ga razpisuje. Naročnik seveda ne more zahtevati popolne identičnosti referenčnega posla in predmeta javnega naročila, saj je popolna identičnost dveh predmetov praviloma nemogoča. Poleg tega bi bila taka zahteva načeloma tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi lahko predstavljala tudi nemogoč pogoj. Vsekakor pa je glede na načelo sorazmernosti treba zavzeti stališče, da morata biti predmet referenčnega posla in predmet javnega naročila enaka oziroma podobna do te mere, da je na podlagi potrdila o uspešni izvedbi referenčnega posla mogoče utemeljeno sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje in izkušnje za izvedbo predmeta naročila.

Kot izhaja iz točke 1.1 Dokumentacije JN je predmet javnega naročila Predmet naročila je izdelava DPP z idejno zasnovo, DGD ter PZI projektne dokumentacije za Vrtec Ribnik III skupaj z zunanjo ureditvijo kot izhaja iz projektne naloge.  

Kot izhaja iz točke 2.4. Dokumentacije JN, je naročnik pod pogojem za sodelovanje, vezanim na izkušnje za izvajanje javnega naročanja navedel: 
»Ponudnik mora v ponudbi navesti reference prejšnjih naročil, izvedenih v zadnjih sedmih  (7) letih pred potekom roka za oddajo ponudb v tem javnem naročilu,  za izdelano projektno dokumentacijo:
-	vsaj dva (2) ločena referenčna projekta, v okviru katerega se je izdelal projekt DGD, PZI ter pridobilo gradbeno dovoljene za:  stavba splošnega družbenega pomena (Uredba o razvrščanju objektov (UL RS 96/22) – klasifikacijska številka 126).«.

Sedmi odstavek 39. člena Gradbenega zakona (GZ-1) določa: »Projektant in vodja projektiranja S PODPISOM projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa  JAMČITA ZA NJENO PRAVILNOST, upoštevaje raven obdelave.«.

Iz druge alineje prvega odstavka 117. člena GZ-1 tudi izhaja: »Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 eurov do 60.000 eurov, če kot projektant: ne izdela projektne dokumentacije tako, da je ta skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno izvedbo objekta in racionalnost rešitev v času gradnje in vzdrževanja objekta (prva alineja drugega odstavka 14. člena tega zakona)«.

Skladno z vsem navedenim, je naročnik dne 12. 10. 2026, ob 15:03, na postavljeno vprašanje na Portalu javnih naročil odgovoril:

»VPRAŠANJE
Spoštovani,
v okviru pogoja za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti naročnik zahteva najmanj dva ločena referenčna projekta, pri katerih sta bila izdelana DGD in PZI ter pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt klasifikacije CC-SI 126.
Prosimo za potrditev, da se kot ustrezna prizna tudi referenca, pri kateri je gospodarski subjekt:
- v fazi DGD nastopal kot vodilni gospodarski subjekt, zagotovil vodjo projektiranja ter vodil in koordiniral izdelavo celotne projektne dokumentacije DGD, na podlagi katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje;
- v fazi PZI pa je zaradi nadaljevanja investicije po modelu »design & build« nastopal kot podizvajalec za izdelavo načrta arhitekture PZI, pri čemer je poleg izdelave navedenega načrta aktivno sodeloval tudi pri koordinaciji in usklajevanju projektnih rešitev med posameznimi strokami.
Poudarjamo, da sta bila za isti referenčni objekt izdelana tako DGD kot PZI, gospodarski subjekt pa je pri obeh fazah dejansko opravljal projektantske storitve in sodeloval pri medsebojnem usklajevanju projektne dokumentacije.
Glede na to, da referenčni pogoj ne določa izrecno, da mora gospodarski subjekt v obeh fazah nastopati kot vodilni gospodarski subjekt, menimo, da je navedena referenca skladna z zahtevanim pogojem.
Prosimo za potrditev, da naročnik tako referenco priznava kot ustrezno za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
ODGOVOR
Za izpolnjevanje zahtevanega pogoja tehnične in strokovne sposobnosti je ključno, da je gospodarski subjekt v okviru referenčnega projekta nastopal kot odgovorni pripravljavec projektne dokumentacije tako za fazo DGD kot tudi za fazo PZI, kar izkazuje s podpisom na obeh ravneh projektne dokumentacije. Sodelovanje zgolj v vlogi podizvajalca za izdelavo posameznega načrta (npr. načrta arhitekture), četudi ob aktivnem sodelovanju pri koordinaciji, ne predstavlja enakovredne stopnje odgovornosti in izkušenj z vodenjem ter izdelavo celotnega PZI projekta za objekt zahtevane klasifikacije CC-SI 126.«.


Kot izhaja iz drugega odstavka 14. člena GZ-1: 
»(2) Projektant v okviru prevzete storitve projektiranja zlasti:
- zagotovi izdelavo projektne dokumentacije, tako da je skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno  izvedbo objekta in racionalne rešitve v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja objekta,
	- za vodenje izdelave projektne dokumentacije izmed sodelujočih pooblaščenih strokovnjakov, ki za projektanta opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, določi vodjo izdelave projektne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: vodja projektiranja), ki je iz stroke, katere vsebina predstavlja glede na namembnost objekta in vrsto gradnje osnovno vsebino projektiranja,
	- ZAGOTOVI SODELOVANJE pooblaščenega strokovnjaka, ki glede na svoje poklicne naloge v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, izdela načrt oziroma prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta oziroma prikaza, če to ni vodja projektiranja,
	- ODGOVARJA ZA CELOVITOST IN MEDSEBOJNO USKLAJENOST VSEH DELOV PROJEKTNE DOKUMENTACIJE.«.

Glede vašega predloga, da naročnik vam konkretno prilagodi zahteve glede pogoja za sodelovanje in zniža zahtevano število referenčnih poslov, pojasnjujemo, da bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje naročnika, ter v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence. Naročnik je namreč za potrebe zagotovitve čim večje udeležbe konkurenčnih ponudnikov določili daljše referenčno obdobje (»v zadnjih sedmih  (7) letih pred potekom roka za oddajo ponudb v tem javnem naročilu«), namesto tri letnega obdobja iz b) točke osmega odstavka 77. člena ZJN-3. Znižanje števila referenčnih poslov zgolj na enega pa bi lahko povzročilo nepravilno oceno usposobljenosti ponudnika za projektiranje objekta, ki je predmet javnega naročila. Ena uspešno izvedena pogodba lahko pomeni zgolj enkratno uspešno izkušnjo (t.i. "srečni met") ali pa specifičen projekt, kjer so na izvedbo vplivali zunanji dejavniki. Z zahtevo po vsaj dveh referencah naročnik preveri, ali je ponudnik sposoben kontinuirano in ponovljivo zagotavljati določen standard kakovosti v daljšem časovnem obdobju. V poslovnem svetu se lahko zgodi, da je bil projekt izveden uspešno na papirju (referenca je potrjena), v praksi pa je prišlo do zamud ali sporov, ki so se reševali izvensodno. Druga referenca deluje kot varovalka in potrditev, da ponudnik dejansko stabilno obvladuje svojo dejavnost pri različnih projektih. Naročnik želi dobiti čim bolj objektivno oceno o tem, da ponudnik zna delovati v različnih poslovnih okoljih in z različnimi deležniki. Če ima ponudnik le eno referenco, obstaja tveganje, da je njegova usposobljenost vezana zgolj na specifičen odnos ali zahteve enega samega naročnika. Dve referenci od različnih naročnikov kažeta na širšo tržno prilagodljivost in s tem tudi realnejšo oceno ponudnika glede na njegovo konkurenco.

Upoštevaje vse zgoraj navedeno, je so zahteve naročnika vezane na pogoj za sodelovanje glede izkušenj za izvajanje javnega naročila, v celoti SORAZMEREN  s predmetom javnega naročila in SKLADEN z veljavno zakonodajo. Vaši zahtevi, da se zahteve naročnika prilagajajo posameznemu gospodarskemu subjektu na trgu, zato naročnik ne bo sledil.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

v okviru pogoja za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti naročnik zahteva najmanj dva ločena referenčna projekta, pri katerih sta bila izdelana DGD in PZI ter pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt klasifikacije CC-SI 126.

Prosimo za potrditev, da se kot ustrezna prizna tudi referenca, pri kateri je gospodarski subjekt:

- v fazi DGD nastopal kot vodilni gospodarski subjekt, zagotovil vodjo projektiranja ter vodil in koordiniral izdelavo celotne projektne dokumentacije DGD, na podlagi katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje;

- v fazi PZI pa je zaradi nadaljevanja investicije po modelu »design & build« nastopal kot podizvajalec za izdelavo načrta arhitekture PZI, pri čemer je poleg izdelave navedenega načrta aktivno sodeloval tudi pri koordinaciji in usklajevanju projektnih rešitev med posameznimi strokami.

Poudarjamo, da sta bila za isti referenčni objekt izdelana tako DGD kot PZI, gospodarski subjekt pa je pri obeh fazah dejansko opravljal projektantske storitve in sodeloval pri medsebojnem usklajevanju projektne dokumentacije.

Glede na to, da referenčni pogoj ne določa izrecno, da mora gospodarski subjekt v obeh fazah nastopati kot vodilni gospodarski subjekt, menimo, da je navedena referenca skladna z zahtevanim pogojem.

Prosimo za potrditev, da naročnik tako referenco priznava kot ustrezno za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.


ODGOVOR
Za izpolnjevanje zahtevanega pogoja tehnične in strokovne sposobnosti je ključno, da je gospodarski subjekt v okviru referenčnega projekta nastopal kot odgovorni pripravljavec projektne dokumentacije tako za fazo DGD kot tudi za fazo PZI, kar izkazuje s podpisom na obeh ravneh projektne dokumentacije. Sodelovanje zgolj v vlogi podizvajalca za izdelavo posameznega načrta (npr. načrta arhitekture), četudi ob aktivnem sodelovanju pri koordinaciji, ne predstavlja enakovredne stopnje odgovornosti in izkušenj z vodenjem ter izdelavo celotnega PZI projekta za objekt zahtevane klasifikacije CC-SI 126.

VPRAŠANJE
Spoštovani,

v razpisni dokumentaciji je določeno, da mora ponudbena cena vključevati tudi izdelavo potrebnih elaboratov in študij, med drugim geomehanskega poročila ter morebitne hidrološko-hidravlične (HH) študije oziroma analize.

Opozarjamo, da obseg navedenih raziskav in analiz v dokumentaciji ni natančneje opredeljen, pri čemer se lahko njihova zahtevnost in posledično stroški bistveno razlikujejo glede na dejanske geološke, geotehnične in hidrološke razmere ter zahteve pristojnih mnenjedajalcev.

Takšna nedoločenost ponudnike postavlja v položaj, ko morajo pri oblikovanju fiksne ponudbene cene bodisi predvideti minimalen obseg raziskav in prevzeti tveganje bistveno višjih dejanskih stroškov bodisi upoštevati zahtevnejši možni obseg raziskav, zaradi česar lahko postanejo cenovno nekonkurenčni. Posledično ponudbene cene niso nujno oblikovane na enakih in primerljivih izhodiščih.

Menimo, da bi bilo z vidika transparentnosti, primerljivosti ponudb in gospodarnega ravnanja s sredstvi smiselneje, da naročnik potrebne geomehanske raziskave in hidrološko-hidravlične analize zagotovi predhodno oziroma jih naroči ločeno, na podlagi dejansko ugotovljenih potreb in jasno določenega obsega.

Ali je naročnik pripravljen razmisliti o spremembi razpisne dokumentacije tako, da bi navedene raziskave in analize naročil oziroma zagotovil sam, projektant pa bi njihove rezultate upošteval pri izdelavi projektne dokumentacije?

V kolikor naročnik navedene spremembe ne predvideva, prosimo, da za potrebe priprave primerljivih ponudb natančno opredeli minimalni zahtevani obseg geomehanskih raziskav in hidrološko-hidravličnih analiz, ki ga morajo ponudniki vključiti v ponudbeno ceno.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije v smislu, da bi samostojno ali predhodno zagotovil geomehanske raziskave in hidrološko-hidravlične (HH) analize.
Predmetni elaborati in študije ostajajo del obveznosti izbranega ponudnika (projektanta). Dejanski obseg, vsebina in kompleksnost geomehanskih raziskav ter HH analiz so namreč neposredno odvisni od konkretnih arhitekturnih, konstrukcijskih in prostorskih rešitev, ki jih bo ponudnik razvil v fazi projektiranja. Ker naročnik vnaprej ne želi omejevati projektantskih rešitev, teh raziskav ni mogoče izvesti vnaprej ločeno. Izbrani projektant mora sam, na podlagi svojih strokovnih rešitev in v sodelovanju s pristojnimi mnenjedajalci, določiti ter izvesti takšen obseg raziskav, ki bo zadoščal za pridobitev vseh pozitivnih mnenj in gradbenega dovoljenja.
Glede zahteve po opredelitvi minimalnega obsega naročnik pojasnjuje, da morajo ponudniki v ponudbeni ceni upoštevati izvedbo geomehanskega poročila in HH analize v obsegu, ki je predpisan z veljavno zakonodajo (Gradbeni zakon in pripadajoči pravilniki) ter splošnimi strokovnimi standardi za tovrstne objekte/posege, upoštevajoč lokacijo in javno dostopne podatke o terenu (npr. ARSO podatki o poplavnosti, geološke karte). Ponudniki morajo v okviru svoje profesionalne skrbnosti in na podlagi lastne ocene tveganja v fiksno ponudbeno ceno vključiti vse stroške, ki so potrebni za uspešno izvedbo predmeta naročila.

VPRAŠANJE
Spoštovani,
V razpisni dokumentaciji je zahteva reference za storitve, izvedene v zadnjih 7 letih. Prosimo, da obdobje za priznavanje referenc, oziroma vsaj ene izmed njih, podaljša na zadnjih 10 let pred iztekom roka za oddajo ponudb.
Menimo, da tudi reference/a iz predlaganega daljšega obdobja ustrezno izkazujejo strokovno usposobljenost in izkušnje ponudnika za izvedbo predmetnega naročila. Podaljšanje obdobja bi omogočilo sodelovanje širšemu krogu usposobljenih ponudnikov in povečalo konkurenco, ob ohranitvi vseh preostalih zahtev glede vsebine in obsega referenc.
Hvala za odgovor.
ODGOVOR
Naročnik je seznanjen z dejstvom, da je na trgu veliko konkurenčnih ponudnikov, ki izpolnjujejo sorazmerno postavljen pogoj, vezan na izkušnje za izvajanje predmeta javnega naročila. Zato ga ne o spreminjal.

VPRAŠANJE
Predlagamo, da se referenca ustrezno omili na 10 let in 2 projekta, ali pa na 7 let in 1 projekt; V takšnem javnem naročilu se zdi nesmiselno tako omejevati ponudnike, obenem boste lahko prejeli več ustreznih konkurenčnih kvalitetnih ponudb.
ODGOVOR
Naročnik je seznanjen z dejstvom, da je na trgu veliko konkurenčnih ponudnikov, ki izpolnjujejo sorazmerno postavljen pogoj, vezan na izkušnje za izvajanje predmeta javnega naročila. Zato ga ne o spreminjal.